DUNAJ – Zadovoljstvo z življenjem na splošno je v anketi Marketagent.com izrazilo 53 odstotkov vprašanih Slovencev, pogled v prihodnost pa je v Sloveniji manj optimističen kot v drugem četrtletju letošnjega leta. Medtem se težave slovenskih bank kažejo v zaupanju Slovencev v nacionalne finančne institucije. Zaupa jim le še sedem odstotkov Slovencev.
| Raziskava Inštituta za spletne tržne in javnomnenjske raziskave v osrednji Evropi Marketagent.com, ki jo izvajajo štirikrat letno v 13 evropskih državah – v Avstriji, Bolgariji, Češki, Franciji, Hrvaški, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Poljski, Slovaški, Sloveniji, Srbiji in Švici – je pokazala, da so z življenjem na splošno ponovno najbolj zadovoljni prebivalci Avstrije in Švice, med najmanj zadovoljne pa se uvrščajo državljani Srbije, Madžarske in Hrvaške. |
Pesimistični Slovenci in Francozi
Kot so zapisali v inštitutu, je pogled v prihodnost v vseh državah, ki so bile vključene v raziskavo, manj optimističen kot v drugem četrtletju letošnjega leta. Vrednost indeksa, ki je izračunan na podlagi več različnih dejavnikov, kot so ocena gibanja življenjskih stroškov in pričakovanja glede osebne finančne situacije, je tako upadla še tretjič zapored. Največji upad je bil zaznan v Franciji in Sloveniji. V prihodnost po pričakovanjih najbolj optimistično zrejo v Švici in Avstriji, najmanj optimističen pogled v prihodnost pa je med prebivalci Madžarske.
Slovenci z vse manj zaupanja v finančne institucije
Nenehne težave največjih slovenskih bank in nezmožnost sanacije teh se kažejo tudi v zaupanju Slovencev v nacionalne finančne institucije. Če je v drugem četrtletju letošnjega leta zaupanje v nacionalne finančne institucije izrazilo še skoraj 12 odstotkov Slovencev, je v tretjem četrtletju zelo veliko zaupanje izrazilo zgolj 0,6 odstotka Slovencev, nadaljnjih 6,3 odstotka pa je izrazilo veliko zaupanje v omenjene institucije. Pričakovano v svoje nacionalne finančne institucije najbolj zaupajo v Švici.
Raziskava Eyes on Europe je sicer v tokratni izvedbi obsegala več kot 6500 spletnih intervjujev. Osredinila se je na dejavnike, kot so zadovoljstvo z življenjem in kakovost življenja, gospodarsko stanje in stanje na trgu dela, možnosti izobrazbe, enakost moških in žensk v lastni državi ter zaupanje v nacionalno politiko.
