Slovenija spada med države, ki se soočajo z rekordno brezposelnostjo med mladimi. Zato vse več teh razmišlja o tem, da bi svojo prihodnost poiskali v tujini. Najslavnejši ekonomist vseh časov Adam Smith je pred 250 leti utemeljil, da je temeljni pogoj za uspešen razvoj družbe posameznikova svoboda. Zato ugledni časnik Wall Street Journal že vrsto leto meri, kakšen je indeks ekonomske svobode v posameznih državah.
Čim višja je vladavina prava, odprtost trga in čim nižje so birokratske ovire za podjetništvo ter čim manjše je vmešavanje države v gospodarstvo, tem višja je ekonomska svoboda in posledično tudi razvoj države. Na zadnji objavljeni lestvici se Slovenija uvršča na 76. mesto za Mongolijo in pred Gano. Med 43 državami iz Evrope smo šele na 34. mestu. Na vrhu lestvice najdemo Hongkong, Singapur, Avstralijo, Novo Zelandijo, Švico in Kanado. Zanimivo, da želi vse več mladih v Sloveniji v zadnjem obdobju svojo prihodnost iskati prav v Avstraliji, Kanadi in na Novi Zelandiji. V teh državah si je namreč zaradi precej višje stopnje ekonomske svobode s poštenim delom lažje zagotoviti primeren življenjski standard. Omenjena mednarodna raziskava izpostavlja kot temeljni problem v Sloveniji visoko stopnjo korupcije in neučinkovito pravosodje. Najpomembnejše sektorje gospodarstva, kot so bančništvo, zavarovalništvo, transport, energetika, promet ali infrastruktura, prek državnega lastništva obvladuje politika. Posledica je negativna selekcija, tako med podjetji kakor tudi med kadri v teh podjetjih, saj je napredovanje pogosto bolj odvisno od politične podobnosti kot pa od strokovne sposobnosti. Številna perspektivna podjetja ne pridobijo posla na domačem trgu tudi, če so konkurenčna, hkrati pa na podlagi tranzicijskih mrež cvetijo podjetja, ki sicer nimajo nobene možnosti za internacionalizacijo poslovanja oziroma za prodor na tuje trge.
Vlada Alenke Bratušek bi morala z znižanjem davkov, zmanjšanjem birokratskih ovir, predvsem pa z umikom države in s tem politike iz gospodarstva spodbujati ekonomsko svobodo. Tako bi spodbudila podjetništvo in ustvarila pogoje za nova delovna mesta. Ukrepi vlade pa gredo v povsem drugo smer. Vsako dvigovanje davkov in uvajanje novih je namreč poseg v ekonomsko svobodo posameznikov, da razpolagajo z ustvarjenim prihodkom. Zato vse več ustvarjalnih podjetnikov svojo prihodnost išče v tujini. Z njimi pa gredo tja tudi nova delovna mesta.
