Med Kozjanskim in Obsoteljem

To je razčlenjeni svet, ki se sam od sebe odpira radovednemu očesu. Kot nalašč ustvarjen za sodobne popotnike, kolesarje in vse, ki gredo radi od doma ter se prepustijo nagovoru naravnih lepot in kulturne dediščine. Tak je Kristan Vrh, kraj med Šmarjem pri Jelšah in Pristavo, mimo katerega se peljete do Podčetrtka in Bizeljskega v eni smeri in proti Rogaški Slatini v drugi.

Njega dni se je imenoval tudi Medvedje selo in celo Sedlo oziroma Sv. Peter na Medvedjem selu, o čemer je napisal zgovorno knjigo Medvedovo selo tukajšnji rojak Pavel Strmšek, zgodovinar in slavist ter tudi profesor na celjski gimnaziji. V kraju, le nekaj sto metrov stran od glavne ceste, prevladuje župnijska cerkev sv. Petra, okoli katere so razporejene hiše, med njimi boste opazili tudi katero z zelo zanimivo arhitekturo. Cerkev prvič omenjajo leta 1575, od prvotne gotske stavbe je ohranjena le še ladja v svojem jedru. V 18. stoletju so jo podaljšali in zgradili zvonik. Veliki oltar je 1882. izklesal Anton Pavlič iz Buč, preostali trije so deloma s konca 17. stoletja. Na oltarju sv. Izidorja in sv. Notburge sta oljni sliki Janeza Andreja Straussa, nastali okoli 1770.

V spodnjem delu vasi boste našli prijetno gostišče Bajsova domačija, kjer vas bodo prijazno postregli, zlasti ob koncu tedna. V njenem sklopu je tudi zanimiva Bajsova oljarna, v kateri so ponosni na svoje bučno olje, premorejo pa tudi vsa druga, denimo laneno in konopljino. V oljarni sta lepo urejena degustacijski prostor in trgovina.

Nova osnovna šola kar blesti sredi kraja. Na stavbi si je vredno ogledati spominsko ploščo Vekoslavu Strmšku, ki je tu deloval med letoma 1848 in 1907 kot publicist in narodnjak. Iz tega kraja izhaja tudi Mihael Žolger (1833–1890), strokovni pisatelj, jezikoslovec in soizdajatelj ter založnik pedagoškega časopisa Popotnik. Tu je bil prav tako doma Janez Krumpak (1804–1862), ki je izšel iz Slomškove šole in bil med tistimi, ki so poskrbeli za izid Ahacljeve pesniške zbirke.

S Kristan Vrha vodi pot v eno smer proti Rogaški Slatini, do tja boste prišli skozi vasi in zaselke, ki jim je uspelo dokaj ohraniti okolje. Poti so še posebno primerne za kolesarje, saj je zadnja leta znano, da je svet med Rogaško Slatino in Podčetrtkom najbolj prepreden z urejenimi kolesarskimi stezami. Občudovali boste lahko lesene kozolce, čeprav so jih marsikje že izpodrinile plastične bale sredi travnikov. V drugi smeri pelje cesta proti Pristavi, kjer zavije proti Zibiki, nato pa naprej do Podčetrtka, a tega smo že obiskali.

V Pristavi boste tik ob glavni cesti uzrli lepo baročno stavbo iz 18. stoletja. O baroku priča tudi kamniti portal. V okolici so kraji z nenavadnimi imeni, kot so Nezbiše, Pustike, Pijovci, Škofija, Krtince, Cmereška Gorca … Uzrli boste tudi katero s slamo krito hišo, čeprav je stihijska obnova po potresu leta 1974 povzročila veliko škode na stavbni dediščini, a to že kar precej popravljajo nove generacije.

Vsekakor gre za svet, ki je še ohranil nekaj elementarnosti. V teh krajih je v zadnjih letih opaziti vse več turistov iz bolj oddaljenih dežel, prednjačijo Rusi. Vzemite si dovolj časa in opreme, da boste zapolnili dan s hojo, s kolesom, rolerji ali z avtom. Tu bo ves svet pred vami in brez gneče.