Med košenjem pritisnil medveda

RIBNICA – V ponedeljek popoldne so na kmetiji Adamičevih na Gašpinovem, na neverjetno lepih Slemenih, ki se raztezajo na severu občine Ribnica, pospravljali škodo, ki so jo na vrtu, le 50 metrov od hiše, naredili medvedje. Morda so prišli ponoči, morda dopoldne. »Bila sta najmanj dva, morda trije,« je iz blatnih sledi razbral lovec Ciril Oblak iz sosednje vasi Rigelj. Meni, da je imel en kosmatinec kakšnih 80 kilogramov, drugi pa do 120. Natrgali so šest bal sena, potem pa so se dričali po strmini in za seboj vlekli plastiko. »Kdo ve, zakaj so jo potrebovali,« je razmišljal Ciril Oblak.

Življenje ni več normalno

V resnici škoda, ki so jo Adamičevim naredili medvedje, ni velika. Cenilec je ocenil, da je škode za kakšnih 70 evrov. Pa še tega – glede na izkušnje iz minulega leta – verjetno ne bodo dobili. Lani so Adamičevi trikrat prijavili škodo, ki so jo naredili medvedje, pa niso dobili niti evra odškodnine. Vse je bilo zavrnjeno. »Medved nam je razkopal kakšen hektar zemljišča in pol, pobiral in razmetal nam je pridelke, lomil hruške in češnje … zdaj sadje še ni zrelo, zato pusti drevje pri miru,« pravi Robert Adamič, ki je podjetnik in kmet. Kmetuje na okoli 40 hektarov veliki kmetiji, kjer bodo zdaj morali čim prej porabiti bale sena, s katerimi so se zabavali medvedje. Sicer lahko seno samo še vržejo stran.

»Medvedje se vsak dan potikajo tod okoli,« pravi Robert Adamič, Ciril Oblak in sokrajan pa prikimata. Teh zveri je veliko več, kot jih je bilo pred dvajsetimi ali desetimi leti, ko se je dalo še normalno živeti. Divje živali so bile vedno del življenja ljudi na tem območju, vendar medvedov niso srečevali tako pogosto. Zdaj pa ni niti novica, če kdo vidi medveda. »Kosil sem travo okoli hiše in sta šla proti meni dva, da sem ju lahko še slikal,« razloži Robert Adamič in pokaže fotografije dveh zverin na travniku.

Kdo tu koga zafrkava?

Toda Slemena niso kako odročno in samo z gozdom pokrito območje, kjer ni ljudi. So neverjetno slikovit svet s kmetijami in vasmi, ki imajo imena, kot so Pusti Hrib, Maršiči ali Praproče. Tu, na neverjetno lepem koščku Slovenije, kjer je pokrajina nekako odprta in pogled seže tudi do Kamniških Alp, živi kakšnih 400 ljudi. »Medveda lahko tu srečaš ob res nemogočih urah, kot je dvanajsta, pa druga ali četrta ura popoldne,« razloži Ciril Oblak. »Jeseni gredo do drevesa in mirno jedo sadje.« Prebivalci teh krajev so vajeni, da kosmatince srečujejo ne samo na vrtovih, temveč tudi na dvoriščih in dobesedno pred vrati hiš.

Toda to niso normalne razmere, opozarjajo sogovorniki. Medved ni domača žival, ampak je zver, celo največja evropska zver. »Nismo za to, da bi medvede pobili,« pravi Robert Adamič, »naj jih odpeljejo drugam. Tu bi ljudje radi le živeli normalno – tako kot živijo drugje po Sloveniji, kjer ni toliko medvedov.« Pred desetletji je bilo medvedov manj in so bila srečanja z ljudmi redka. Potem pa so se razmere v zadnjih dvajsetih letih počasi spreminjale, strmo pa je šlo navzdol v zadnjih petih letih. »Stroka pa še vedno govori, da je v Sloveniji okoli 500 medvedov, čeprav jih tu srečujemo skorajda vsak dan,« je dejal kmet, ki je želel ostati neimenovan: »Kdo tu koga zafrkava?«

Medvedov čedalje več

Ciril Oblak je prepričan, da bi država morala spet vzpostaviti mrhovišča: »Pred 25 leti sem deset let vozil klavnične odpadke na mrhovišča in takrat problemov z medvedi ni bilo. Meso, ki so ga jedli na mrhoviščih, jih je zadrževalo v gozdu.« Medved bo ostal tam, kjer je hrana, torej v neposredni bližini mrhovišč.

Miran Bartol, vodja odseka za lovstvo in divje živali na kočevskem zavodu za gozdove, pa je prepričan, da mrhovišča ne bodo spremenila razmer: »Medvedov je več, kot jih je bilo pred leti.« Leta 1990 jih je bilo v Sloveniji – po ocenah – od 300 do 400, zdaj pa naj bi jih bilo od 500 do 600. To število so navedli strokovnjaki pred sedmimi leti, ko so z uporabo genskih vzorcev prešteli populacijo medvedov. »Z enako metodo bodo nove podatke začeli zbirati letos,« pravi Miran Bartol, ki meni, da bodo številke ostale podobne.

Sogovornikom na Gašpinovem pa se niti ne zdi pomembno, o kakšnih številkah govori stroka. »Medvedov je preveč,« so enotni, podobno pa menijo tudi drugod na Ribniškem in Kočevskem, kjer se zadnja leta res velikokrat srečujejo 
z njimi.