V nekdanji skupni državi so Polzelo poznali po Lastovki, tovarni nogavic, ki še danes kljubuje na svetovnem trgu. Začetki podjetja segajo v leto 1927, ko je švicarski industrialec Albert Reiser tu začel plesti prve nogavice. Že pred drugo svetovno vojno je 350 delavcev izdelalo več kot 1,8 milijona parov. Polzela je prva v takratni Jugoslaviji izdelala hlačno nogavico z imenom Peggy, ki je hlačnim nogavicam podarila ljubkovalno ime pegice.
V tistih časih pa so manj ali skoraj nič vedeli o gradu Komenda, postojanki malteških vitezov, ki so ga posedovali od leta 1323 do 1780, čeprav je v neki listini omenjen že leta 1149, ko so ga imeli v lasti polzelski plemiči. Danes je dominantni kulturnozgodovinski spomenik Polzele. Z njim je povezano tudi ime kraja, kajti nemško ime Polzele je Heilenstein. Beseda Stein (kamen) je namreč sopomenka za mnogo grajskih stavb iz tistega časa, beseda heil pa verjetno izhaja iz visokonemške besede hël, ki pomeni glasen, doneč. Simbol gradu Komenda je tudi kamniti antični lev iz pohorskega marmorja pri vhodu. Tu boste lahko na steni videli še reliefno podobo Franceta Prešerna in spodaj na tabli napis, ki nam pove, da je pesnik semkaj zahajal med letoma 1817 in 1819, ko je hodil k svojemu stricu Antonu Muhovcu, ki je bil tu župnik.
Dominantno vlogo v kraju ima komenda
Odkar je obnovljena, se lepo vidi tudi daleč naokoli. Leta 2011 so grad dokončno obnovili in danes ga uporabljajo za promocijske ter kulturne namene občine, v stavbi pa je še gostinski lokal Malteški hram. V gradu so občinska informacijska točka, del ekomuzeja hmeljarstva, občinska knjižnica, tu je stalna razstava o malteških vitezih in še kaj. V kleti ima Društvo savinjskih vinogradnikov vinoteko. V središču kraja si morate ogledati župnijsko cerkev sv. Marjete, ki je prvič omenjena že leta 1255. Iz prvotne romarske cerkve je 1263. postala komendatorska, o čemer priča relief malteškega križa na stropu v prezbiteriju. Sedanjo podobo je dobila 1616. Po zaprtju cerkve na Gori Oljki 1788. so prenesli dragocene relikvije sv. Teodorja na Polzelo. Pred prvo svetovno vojno so jo nameravali dograditi, načrte naj bi izdelal arhitekt Jože Plečnik, vendar je vojna to preprečila.
S Polzele je čudovit razgled na grad Šenek, ki ga obdaja čudovit park iz 19. stoletja. Leta 1991 so graščino, ki je na srečo preživela obe vojni, obnovili, pa tudi potem je le s krajšim presledkom ohranila naseljenost. Graščina izhaja iz časa grofov Celjskih, saj je omenjena kot njihova posest. V 18. stoletju je dobila baročno podobo, bila pa je v rokah dunajske poslovne rodbine Pongratz. Nasproti dvorca so leta 1779 postavili kapelo sv. Florijana, ki nad portalom še ohranja napis s kronogramom. Na Polzeli sta se rodili znani slovenski umetnici: pesnica Neža Maurer ogledate si lahko zunanjost njene hiše – ter akademska slikarka in pedagoginja Darinka Pavletič Lorenčak.
Nad Polzelo in celotno dolino kraljuje kraški osamelec Gora Oljka, ki je lep izziv tudi za kolesarje. Nekdaj so ji rekli Križna gora, saj je na vrhu stal velik križ, od leta 1753 pa tudi kapela sv. Jošta in Neže. Mogočno cerkev z zvonikoma so zgradili med letoma 1754 in 1757 pod vodstvom komendatorja Janeza Nepomuka Mayerja. Pod cerkvijo je še podzemno svetišče z božjim grobom. Glavni oltar je delo celjskega baročnega kiparja Ferdinanda Galla in spada med veličastne spomenike. Nekaj posebnega je Zadnja večerja, kjer so sedeči apostoli upodobljeni v naravni velikosti. V tej cerkvi je dolga leta za prvomajske praznike maševal naslovni škof. dr. Vekoslav Grmič.
Ob cerkvi je planinski dom, ki ga oskrbuje Uroš Možina, krepko pa mu pomagata mama Jožica in oče Jože. Odprt je vse dni, nihče ne bo ostal lačen, najbolj vas bodo navdušile jedi na žlico. Enodnevni obisk Polzele vas bo napolnil za ves teden.
