GROBIŠČE

Med gradnjo skladišča našli ustaška okostja

Objavljeno 07. september 2013 22.30 | Posodobljeno 07. september 2013 22.30 | Piše: Vladimir Jerman

Na letališču v Cerkljah izkopali 40 skeletov, preostale bodo pustili v tleh.

Jože Lacko. Foto: Marko Feist

CERKLJE OB KRKI – Jože Lacko, vodja programa za investicije, pove, da gradbena dela na letališču potekajo že peto leto na desetih deloviščih: »Na enem izmed njih – tam, kjer Begrad gradi skladišče s ploščadjo – so aprila odkrili ostanke človeških skeletov. Zadevo sta prevzela preiskovalni sodnik in policija. Na osnovi izsledkov smo julija pridobili odločbo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za nadaljevanje del, konec avgusta pa prek ministrstva za kulturo kulturnovarstveno soglasje za arheološke raziskave. Izkop nadaljujemo pod nadzorom arheologov od prejšnjega petka.«

Okostja vse počez

Okostja so v dveh strelskih jarkih, ki ju bodo raziskali le na tistem delu, kjer segata na območje gradbišča. S tem, kako dolga sta in koliko okostij skrivata zunaj območja gradbenih posegov, se ne bodo pomujali.

»Celih posameznih okostij se ne da dobiti ven, ker je vse zveriženo. Ni kot arheološka grobišča, kjer je zloženo. V razumnem času se jih ne da individualizirati,« pojasnjuje antropološka raziskovalka dr. Petra Leben-Seljak in nadaljuje: »Poskusila sem, da bi s kostmi, ki se najmanj premaknejo, to so medenica in obe stegnenici, ugotovila število. Tako sem jih ugotovila 40, je pa verjetno še kateri več iz tistega, kar je bager pobral pa ven vrgel. Predvidevam, da jih več kot 50 ne bo.«

Ugotovila je: »Za zdaj so vsi moški, vsi starejši od 18 let.«

Podatki se nanašajo na prvi jarek, za drugega bodo znani po izkopu. Pravijo pa, da so okostja v njem menda še bolj nametana vse počez.

Arheološko raziskavo najdbe, ki jo opravlja Arheološki biro Magelan Skupine, d. o. o., iz Kranja, vodi arheolog Luka Rozman. V drugem jarku, pravi, je pričakovati podobno število okostij. Komu bi lahko pripadala, pa: »Čeprav so uniforme nemške, ni nujno, da so Nemci. Glede na predmete za zdaj kaže, da gre za hrvaške ustaše in domobrance, pripadnike NDH. Kako da je vojak imel francosko zobno ščetko, ki smo jo našli, ima najbrž svojo, nam nepoznano zgodbo.«

Kdaj in kako se je življenjska pot ljudi, katerih okostja zdaj pregledujejo in sortirajo, končala v strelskih jarkih, izkopanih okrog cerkljanskega letališča? Rozman pravi: »Verjetno so bili maja 1945, ko so se umikali tu čez, nekje zajeti, privedeni sem in pobiti. Da niso padli v bitki, ampak so bili zajeti in nato pobiti, kažejo ohranjene žice okrog rok, zvezanih na hrbtu. Našli smo kup 9-milimetrskih tulcev, šmajser naj bi bil. Globina jarka je bila od enega do poldrugega metra. Bili so vrženi noter in samo delno zasuti. Skeleti niso popolni, kar nakazuje, da so verjetno tudi živali kaj raznesle.«

Niso bili oplenjeni

Doslej so preiskali 15 metrov prvega jarka, tolikšno dolžino bodo preiskali tudi v drugem: »Nadaljevanja jarkov zunaj dosega gradbišča ne bomo preiskovali.«

Nekateri izkopani predmeti so zelo dobro ohranjeni, med njimi še posebno kovinska cigaretnica z ohranjenim tobakom in papirčki za zvijanje cigaret: »Cigaretnic smo našli kar veliko pa tudi glavnikov, ogledalc, vžigalnikov, okovanih vojaških čevljev. Na nekaterih zobeh so zlate in srebrne plombe. Tu so še kovinski gumb z grbom NDH, ključ za šravfanje orožja, ploščica za vojakovo ime in priimek, majhen molitvenik, celo trije kondomi.«

Arheološki sodelavec Draško Josipovič doda: »V začetku je bila še opcija, da bi šlo za nemške vojake ali žrtve, ki naj bi jih tu postrelili med vojno. Po predmetih sodeč pa lahko sklepamo, da bi to lahko bili hrvaški ustaši in domobranci, ki jih je zajela operativna enota, jih na hitro postrelila ter pometala v jarka. Samo tako lahko pojasnimo, zakaj so imeli pri sebi še vse predmete, celo prstane. Do njih niso prišli plenilci iz zalednih enot, ki bi jim vse pobrali. Če pa bi se zgodilo leto prej, bi jih precej verjetno sezuli. Tako so imeli ti vojaki, ko so jih dobili, na sebi še vse razen odlikovanj in epolet, ki so jih že prej sami zmetali stran, da bi bili manj na udaru.«

Slišali smo še, da je aprila letos, kmalu po razkritju prikritega grobišča, na policijo prišel moški, ki je menda leta 1963 na tem letališču služil vojaški rok. Ko so vojaki tedaj nekaj kopali, so naleteli na okostja. Oficir jim je naročil, da morajo takoj vse zasuti, o najdbi pa molčati, ker »se za to ne sme vedeti«.

Desant na Drvar

Potem ko je leta 1938 na pomožnem vzletišču v Cerkljah ob Krki med poletom v Romunijo zasilno pristalo francosko letalo, so letalski inženirji, ko so prišli popravljat okvaro, ugotovili, da je območje idealno za letališče. Graditi ga je začela jugoslovanska vojska, Nemci pa so ga med okupacijo razširili in na njem nastanili eskadriljo messerschmittov. Veliko teh in jadralnih letal, ki so sodelovala v znanem desantu na Drvar, je poletelo prav iz Cerkelj.
Zbiralci lobanj

Sočasno s Cerkljami poteka v postojnskem zaledju, v Podguri, sanitarni iznos človeških posmrtnih ostankov iz tamkajšnjih kraških brezen in jam. S tem v zvezi nam je prišlo na ušesa, da se je glas, kako lahko je iz naše jame ali brezna pobrati človeško lobanjo, razširil zlasti med tujimi zbiralci človeških lobanj, ki jih hranijo doma kot trofeje. Brez strokovne obdelave sčasoma lobanjo sicer raznese po šivih in takrat jih čudaški zbiralci odvržejo med odpadke. Zbiralci naj bi jih prihajali k nam nabirat kar sami ali pa jih iščejo prek navez z našimi ljudmi. Kraška narava in novejša zgodovina sta tako poskrbeli, da smo postali sicer morbidna, a bogata zakladnica prav posebne vrste.

 

Deli s prijatelji