MORAVČE – Na aktivni gozdni vlaki v Zgornji Javoršici nad Moravčami, ki jo kmetje lastniki gozdov vsako zimo uporabljajo za spravilo lesa v dolino, je 36-letni Robert Slabina med sprehodom brcnil v kost, ki je ležala na tleh. Vsaj mislil je tako, a je kovinska kapica delovnih čevljev zadela ob kovino in zaškrtalo je: »Tiiin!« Kos železa?! Stopil je naprej in obstal kot vkopan. V trenutku je vedel, da je brcnil v neeksplodirano minometno mino. Na čelu je začutil hladen pot, po telesu pa ga je zmrazilo.
Mina sredi vlake
»Oooop, sem zavpil, prijatelja sta obstala in me čudno pogledala. Glej jo, sem komaj izgovoril.«
Takoj je spoznal, da pred njim leži minometna granata iz druge svetovne vojne. »Dobro sem se zavedal, da sem brcnil staro neeksplodirano mino. Pogledal sem na uro, kazala je proti pol enajsti. Stopil sem nekaj korakov nazaj in se spogledal s prijateljema, ki sta še kar stala tam.« Poklical je policijo.
Ob pohodni poti
Slabina je predmet našel na vlaki nedaleč od ceste in zelo priljubljene pohodne poti na Miklavž. Policist na drugi strani mu je naročil, naj zavarujejo najdišče in počakajo na enoto za neeksplodirana ubojna sredstva NUS. Minilo je pol ure, specialistov z uprave za zaščito in varovanje pa od nikoder.
»Poklical sem še enkrat in jim povedal, da nas zebe. Pohecal sem se, da bom mino naložil v avto in jo pripeljal v Ljubljano.«
Policistka na drugi strani linije je skoraj ponorela. Medtem je prišel mimo pohodnik, ki je hitel v dolino, in le pozdravil. Nato so prišli pirotehniki in si ogledali nevarno najdbo. Prelistali so katalog ter hitro ugotovili, da gre za lepo ohranjeno minometno granato iz druge svetovne vojne z oznako: WGR 34-81 mm. Težka je tri kilograme in ima dobrega pol kilograma TNT-eksploziva, ki so jo enote nemške vojske zelo pogosto uporabljale v spopadih na vseh frontah, tudi s partizani na naših tleh, saj gre za lahko prenosljivo in zelo učinkovito orožje.
Med drugim so minomete in omenjene mine uporabljali v napadu na Dražgoše in v hajki proti Pohorskemu bataljonu. Akcija z minometov je tudi nepogrešljiva sekvenca praktično vseh filmov o drugi svetovni vojni, to je tista, ko nemški vojak potisne mino v cev, ki je usmerjena proti nebu, in si nato zatisne ušesa, mina pa odleti na položaj nasprotnika in denimo zadene mitralješko gnezdo.
»Omenjena je imela doseg od 2000 do 4000 metrov. Ko je padla, so njeni delci ubijali v krogu 50 metrov, če ste imeli nesrečo, vas je zadela in ubila tudi na razdalji 100 metrov,« nam je pojasnil Bojan Kopač z ljubljanskega oddelka NUS.
In kako natančna je bila v resnici minometna granata WGR 34-81 mm?
»To je izjemno natančno orožje. V tretjem poskusu je izkušena ekipa v resnici zadela mitralješko gnezdo na razdalji 2000 metrov. Zadeli so na meter natančno.«
Neeksplodirana mina
Na kraj najdbe je prišel sam poveljnik ljubljanskega oddelka NUS Igor Boh. Povedal nam je, da je bila izstreljena iz minometa, a je verjetno oplazila vejevje in padla na tla, ne da bi eksplodirala. Boh je s sodelavcem ocenil, da jo bosta prepeljala v posebno skladišče v Kranj pod posebnimi pogoji: »Za tovrstne primere imamo posebno opremo za prevoz neeksplodiranih sredstev. Najditelje sva poslala 50 metrov stran v zaklon, saj bi lahko mina eksplodirala.«
Kako nevarna?
Boh odgovarja: »Če bi jo najditelj dvignil in bi mu padla na tla na kamen, bi lahko eksplodirala.«
Ob najdbi bombi, mini ali granati podobnih teles velja pravilo, da se nevarnega predmeta ne dotikamo. Takoj zavarujemo območje najdbe, pokličemo policijo ali 112 ter po možnosti počakamo na enoto.
Previdno na čistilni akciji!
Približuje se akcija Očistimo Slovenijo 2012. Boh ob tem opozarja, da pri čiščenju gozdnih cest, vlak in grmovja velja previdnost. Predmetov, ki se nam zazdijo sumljivi, naj se ne dotikamo, ampak pokličemo policijo ali 112. Takrat bo na voljo vsaj 10 enot NUS, ki bodo odstranile morebiti najdena neeksplodirana sredstva. Poleg tega bodo pred začetkom vodilnim razdelili letake z osnovnimi informacijami, kako prepoznati tak predmet in kako ravnati v primeru najdbe.
