Ponudila se je priložnost, da se poleg ribogojstva, školjkarstva in potapljaških podvodnih del ukvarjamo še s čim. Ker smo v turističnem kraju, smo rekli, da goste, ki pridejo na morje, verjetno zanima, kako gojimo brancine ter kako rastejo klapavice. Predvsem za tiste, ki nimajo sredstev za svoje barke, smo se tudi iz ekoloških razlogov odločili za kajake, kanuje in supe oziroma deske za stoječe veslanje. Tako se lahko družine rekreativno podajo po ribolovnem rezervatu in doživijo morje še malo drugače aktivno,« pravi Lean Fonda iz edine slovenske morske ribogojnice v Portoroškem zalivu.
Ko smo jih obiskali, se je med ribogojne bazene in polja školjk poleg nekaj veslačev podala tudi skupina radovednežev na fotovoltaičnem hibridnem oziroma zelenem plovilu Inti. To je tehnološko novo plovilo greenline 33 slovenskega proizvajalca Seaway Group in je torej plod slovenskega znanja. Za potrebe ribogojnice Fonda so ga priredili v taksi, predvsem pa lahko na kratkih plovbah med Sečo, kjer je pri gostilni Ribič kopenska baza ribogojnice, in ribogojnimi bazeni pluje tudi samo na sončni pogon. Namenjen je ogledom ribogojnice, tako da tudi z njim po svoje prispevajo k turistični promociji in ponudbi kraja, saj je zanimanje za to, kje in kako gojijo piranskega brancina, iz leta v leto večje.
Zasluge ima predvsem dr. Irena Fonda, ki pravi, da so njihovi piranski brancini, ki jih ona dosledno ljubkovalno imenuje naše ribice, drugačni, ker imajo že deset let, odkar so je rodila ideja za ribogojnico, drugačno filozofijo. Tako se spominja: »Ni šlo samo za biznis, ampak za romantično idejo, kako nekaj narediti v skladu z naravo. Pokojni oče Ugo, brat Lean in jaz smo namreč kot na morje tesno navezani biologi začeli ugotavljati, da je v našem morju vse manj rib in da je zato treba nekaj narediti.«
Okoli 65 odstotkov letne proizvodnje prodajo doma
Najprej se je rodila ideja o postavitvi podvodnih grebenov, kjer bi imele ribe v našem predvsem muljastem morju boljše naravne razmere, tako da bi nastal nekakšen park pod vodo. Ker pristojni niso pokazali razumevanja, je prišla ideja o ribogojnici. »Če jo že naredimo, naj v njej rastejo najboljše ribe na svetu, smo rekli. Tako namenjamo posebno pozornost izboru mladic, hrani, načinu krmljenja, okolju, v katerem rastejo, in ne nazadnje tudi temu, da danes izvlečena riba pride še isti dan do kupca v ustrezni embalaži, zavita v papir, ki jo ščiti pred ledom, ter torej sveža in zdrava,« pravi Irena Fonda.
Verjetno boste tudi vi presenečeni, da brancin raste do konzumne velikosti in torej do mase 300 do 400 gramov kar od štiri do pet let. Krmijo jih ročno, kar pomeni več dela, a zato ribe dobijo toliko hrane, kot je potrebujejo. »Včasih jedo več, včasih, še zlasti pozimi, manj. Sicer pa so prisiljeno gojene ribe pogosto mastne, zato jih mi raje gojimo dlje in hranimo malo manj,« pojasnjuje Irena. Ravno te dni so iz italijanske valilnice v Bariju prejeli novo generacijo okoli 650.000 mladic brancinčkov. Imajo po kakšnih šest gramov, stari so od šest do osem mesecev in bodo prišli na naše mize tam okoli leta 2017. »Rastejo počasi, ne tako hitro kot piščanec ali janjček. Riba potrebuje mnogo več časa,« doda Irena.
Trenutno je v bazenih sredi Piranskega zaliva okoli 1,200.000 brancinov različnih generacij. En bazen je celo namenjen osem let starim, ki imajo kar po približno štiri kilograme. »So svojevrstni test, ki kaže, kaj se lahko zgodi v ribogojnici, če brancinom zagotovimo dovolj ustrezne razmere in hrano, predvsem pa potrpežljivost, in če delaš z njimi tako skrbno kot mi. Sicer pa okoli 65 odstotkov letne proizvodnje prodamo doma, 25 odstotkov jih gre v Italijo, preostalo pa v dobre restavracije in hotele v Avstriji, ki je naš najhitreje rastoči trg,« pa pravi Gorazd Šinik, ki v ribogojnici skrbi za odnose z javnostmi. Za prihodnje leto načrtujejo vzgojiti 150 ton rib, njihov cilj pa je kar 250 ton.
Med turistično-rekreativnim in tudi izobraževalnim obiskom ribogojnice z omenjenimi plovili na vesla, ki je podprt z nepovratnimi sredstvi EU, Republike Slovenije in Evropskega sklada za ribištvo za trajnostni razvoj ribištva, boste lahko izvedeli tudi vse o tem, kako v ribarnici, kjer imajo, kot po pravilu rečejo, vedno sveže ribe, spoznati res sveže, razčistili pa boste tudi vse dvome o tem, ali je boljša gojena ali divja riba. O tem dr. Irena Fonda med številnimi argumenti za kakovost ustrezno gojene ribe med drugim pravi: »Ali se kdaj vprašamo, ali jemo divjo ali domačo govedino?«
