Verjamem v divinskost glasu in vilinsko pojavo Eve Boto. Verjamem tudi otroški razigranosti sicer glasovno neizrazitih dvojčic Prusnik. Ne verjamem pa, da bi tradicionalna ozkost in konservativnost Slovencev kaj obetala. Kajti pri izboru za evrovizijsko popevko so se še enkrat pokazali prislovična konvencionalnost, provincializem in nepripravljenost na sprejem drugačnosti. In spet bo na dan privrela neizprosna nrav, ko bo naivna šestnajstletnica arijsko odpela posvojeno himno z Balkana, a zaradi nevpadljive povprečnosti – gre vendarle za šov – obstala nekje pri sredini ali, bognedaj, na repu. Saj je res, da bomo vsi hiteli opravičevati evropsko zagamanost z umazano kuhinjo, vendar lahko tudi jedi izboljšamo okus že s ščepcem soli ali popra. In deklici za šov bi jo znali dodobra papricirati.
Drži, popra in soli nam manjka pri veliko stvareh!
Čeprav se trdno oklepamo standardov, se čutimo poklicane po normah odločati o stvareh, ki zadevajo naše bistvo, dobroimetje, pa se nam pri uresničevanju moralnih in pravnih uzanc rada zatakne kost v grlu. Kako pa se šele svaljka med zobmi tistih, ki grmijo kot s prižnice in udrihajo po vseh, ki odstopajo od njihovega, nekdaj smo rekli, jusa. Nisem lezbijka, nisem promiskuitetna, nimam enostarševske družine – proti njim se goni družbeni lov na čarovnice. Čeprav nisem drugačna, si želim biti mavrična, in vem, kaj naj bi v pravni okvir vnesel Družinski zakonik.
Zaščito otroka!
To naj bi bila naša osrednja skrb. Se nemara vsi, ki bogaboječe vijejo oči proti nebu in modrujejo o sprejemanju različnosti, hkrati pa o istospolnih razmišljajo, kot da so tujerodna vrsta, ki bo preplavila, uničila in razblinila mit o idealni slovenski družini, kdaj vprašajo o tistih otrocih, ki so že bili spočeti, pa jih ni nihče preprodal, jih pa zverinsko bijejo, mečejo s stolpnic, izkoriščajo za delo na kmetih, se ne nazadnje tudi finančno okoriščajo z njimi? Idealna slovenska družina je mantra, ki ni absolutna. Novodobni inkvizitorji, ki po eni strani strastno zagovarjajo mavrico, hkrati z eno roko držijo šibico pred čarovniško grmado. Pogrom je na vrhuncu. A to je linč otrok. Ste morda zaznali, da je tudi v EMI skrit del mavrice? Ergo: Tudi tukaj so bili otroci le užitkarski objekt manipulacije odraslih. A dete, ki poje, v nasprotju z odraslimi vsaj zlo ne misli.
