MATURANTSKI PLES

Maturante molzejo plesni monopolisti

Objavljeno 28. marec 2014 14.53 | Posodobljeno 27. marec 2014 19.59 | Piše: Mihael Korsika

Kar 90 odstotkov maturantskih plesov organizirata šoli Urška in Pingi.

Plesne šole z maturantskimi plesi mastno služijo. Foto: Dušan Grča

MARIBOR, LJUBLJANA – Plesne šole po Sloveniji znova bijejo plan zvona. Niso namreč redke take, ki se ukvarjajo tudi z organizacijo maturantskih plesov, in prav te opozarjajo, da kar 90 odstotkov maturantskih plesov v državi organizirata vsega dve šoli – plesni šoli Urška iz Ljubljane in Pingi iz Maribora. Medtem ko imamo opraviti z ljubljansko-mariborskim monopolom, se preostale šole namreč borijo za drobtinice. Po oceni našega vira, ki zaradi vpetosti v posle ne želi biti imenovan, to ni posledica presežkov v ponudbi, temveč povezanosti plesnih šol z gimnazijami in srednjimi šolami. Ob tem je zanimivo, da strošek maturantskega plesa kljub hudi krizi in znižanju cen podizvajalcev ostaja že leta na približno enaki ravni.

»Ni normalno, da 90 odstotkov trga obvladujeta plesni šoli, ki imata najdražji ponudbi. Tega ni v nobeni zdravi ekonomiji,« je prepričan sogovornik. Za vstopnico na gimnazijski maturantski ples v Mariboru bodo na primer starši odšteli 47 evrov, v kar je vključena tudi brezalkoholna pijača, medtem ko boste starši v prestolnici odšteli dva evra manj, vendar boste ostali brez brezplačne pijače. Osnov za nadaljnje brskanje je bilo tako hitro dovolj.

Za hrano 11 evrov

Kljub ne ravno nizkemu znesku, je kar velik delež udeležencev maturantskih plesov nad prireditvijo v zadnjih letih pogosto razočaran. Ni čudno, saj je za hrano od tega zneska po naših informacijah namenjenih vsega 11 ali 12 evrov. Z maturantom, starši in le eno sestro ali bratom pride celotni strošek za ples skoraj 200 evrov na družino in seveda je odveč poudarjati, da je pri nas vse manj ljudi, ki si lahko to brez težav privoščijo. »Mnogokrat se maturanti, predvsem na srednjih šolah, zaradi visokih cen ne udeležijo maturantskega plesa. Iz leta v leto je odpovedi več. V eni gimnaziji so imeli, denimo, v enem razredu kar tretjino odpovedi,« je dodal poznavalec.

Kot primer naj navedemo izkušnjo lanskega maturanta. O postopku izbire organizatorja je namreč spregovoril maturant prve mariborske gimnazije Matic Koražija, ki je bil predsednik dijaške skupnosti te gimnazije. »Dejstvo je, da za tem stoji precej lobijev. Starši oziroma šole se odločajo na podlagi tega, kar so videli v preteklih letih. Druge ponudbe se redkokdaj sploh ocenijo oziroma upoštevajo. Zadaj stojijo ravnatelji in učitelji šole, njihova odločitev je zadnja ne glede na želje dijakov. Časi so takšni, da želimo videti cene in jih primerjati in mogoče pač ne izbrati najdražje ponudbe,« je pojasnil. Po njegovih besedah pa šole, z ravnatelji na čelu, pogosto kar preprečujejo, da bi do učencev sploh prišlo več ponudb.

Če vendarle dobijo več ponudb, je postopek takšen: »Videti je, kot da je vse demokratično izbrano. Ko pa se pojavi mnenje, da bi izbrali drugo šolo, ravnatelj da vedeti, da bi se bilo vseeno boljše odločiti za tistega, ki je bil v preteklosti že izbran. Na podlagi ravnateljevih besed se potem večina razredov odloči za drugo varianto, torej za monopolista,« zatrjuje Matic.

Ravnatelj prve gimnazije Herman Pušnik je očitke o favoriziranju plesne šole Pingi zavrnil. »Izbira je popolnoma na strani dijakov in se v to ne vtikamo. Šola odstopi le prostor za predstavitve. Tudi v našem interesu je, da se jim čim več predstavi,« zagotavlja. Potrdil pa je, da je v zadnjih treh, štirih letih, odkar je prevzel vodenje šole, plese organizirala le ena plesna šola, in sicer – Pingi!

Ravnateljeve besede o enakih možnostih za vse plesne šole v čudno luč postavijo navedbe plesne šole Rolly. »Ponudbo za organiziranje maturantskega plesa smo lani na začetku šolskega leta poslali v vse šole, odgovora sploh nismo dobili. Kljub temu da so prejeli našo pošto, nas niso povabili na nobeno predstavitev. Ko potem pokličeš šolo, je eden najpogostejših izgovorov, da niso prejeli pošte,« nam je povedal vodja plesne šole Branko Padjan. To je podkrepil s kupom pisemskih povratnic, ki dokazujejo njegove besede.

Glavni problem je, kot pravi, prav to, da ponudbe sploh ne pridejo do učencev in staršev. Kajti maturantski ples bi se dalo odlično organizirati tudi za manj kot 47 evrov na učenca.

Učenci in starši pod pritiski

Če pa že naredijo predstavitev plesne šole, jo predstavljajo tistim, ki so že prepričani. »Na obrazih vidiš, da jih ponudba sploh ne zanima. Včasih se skupina učencev ali staršev na podlagi priporočil odloči za koga drugega. Ti ljudje so potem deležni pritiskov na šolah, formalnih ali neformalnih,« še dodaja Padjan, ki ima bogate izkušnje, saj njegova plesna šola deluje že več kot četrt stoletja.

Odločitev o izbiri organizatorja maturantskega plesa je v končni fazi v rokah plačnikov, torej staršev. Mirno lahko zapišemo, da več informacij in ponudb ko ima posameznik, lažje se odloča za nakup. Kar seveda ne pomeni, da je najdražja tudi najboljša rešitev.

Ravnatelj tretje mariborske gimnazije Janez Pastar je očitke prav tako zavrnil. Vsako leto se po njegovih besedah predstavi več šol, »otroci pa izbirajo glede na tradicijo in ugled. Mislim, da vse mariborske gimnazije za maturantske plese izberejo šolo Pingi. Pogoj šole je, da se vsi razredi odločijo za enega ponudnika. Zaradi mene lahko pride tudi plesna šola iz arabskega sveta,« se je pohecal.

Hkrati je priznal, da je Pingi za proslavo ob obletnici šole organiziral prostor in pogostitev. »To je bilo financirano iz prodanih kart, pri tem ni imela šola nič. S kom pa naj se pogovarjamo, če že leta za nas organizirajo za takšne prireditve?« je še dejal Pastar.

Ves dan smo se trudili pridobiti tudi odziv Pingija, predvsem direktorja Rudija Kocbeka, ki pa se na naša vprašanja ni odzval. Mimogrede: niti med obema šolama, ki mastno služita z maturantskimi plesi, odnosi niso ravno zgledni. Prav Kocbek je namreč tisti direktor, ki je pred leti konkurente v Ljubljani, Plesno šolo Urška, naprej označil za goljufe, ker naj bi pretiravali pri številu plesalcev pri ulični četvorki za knjigo rekordov, nato pa je tri leta pozneje celo najel varnostnike, da so v Ljubljani šteli maturante na ulici!

Po okvirno izračunanih podatkih imata Urška in Pingi na vsakem plesu s približno 200 maturanti približno okoli 20 tisočakov (izračun v tabeli) čistega dobička, druge plesne šole po Sloveniji pa se bolj ali manj obrišejo pod nosom...

Deli s prijatelji