LJUBLJANA – Zagovornik predsednika SDS Janeza Janše Franci Matoz je na vrhovno sodišče podal zahtevo za izločitev Branka Masleše in Maje Tratnik iz senata, ki bo odločal o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti. Matoz je prepričan, da lahko sodišče o zahtevi odloči pred 30. septembrom, ko je sklicana seja senata.
Treba je znova presojati
Kot je na novinarski konferenci Odbora 2014 povedal Matoz, se je za ponovno vložitev zahteve za Masleševo izločitev odločil, ker se je vmes spremenila vloga Masleše. Vrhovni sodniki so namreč 27. avgusta na občni seji zavrnili njegovo prvo zahtevo za izločitev Masleše iz zadeve Patria s pojasnilom, da se je v svojem govoru na sodniških dnevih izrekal kot predsednik vrhovnega sodišča in ne kot sodnik v konkretni zadevi.
Po besedah Matoza pa je Masleša pred kratkim dejansko postal razpravljajoči sodnik v senatu in bo kot tak odločal o zadevi Patria. Položaj se je vmes spremenil, zato ga je treba znova presojati, je ocenil Matoz.
Ob tem je opozoril, da bi bila lahko s sodelovanjem Masleše v senatu Janši kršena pravica do nepristranskega sodnika. Po njegovem prepričanju se je namreč Masleša v svojem govoru neposredno negativno izrekal o Janševih dejanjih in izjavah, ki jih je ta dal po obsodi, zato po njegovem pri odločanju o Janševi zahtevi ne more biti ne subjektivno ne objektivno nepristranski.
Matozu se zdi nenavadna tudi odločitev Masleše, da bo sodeloval v vseh senatih, ki bodo odločali o kazenskih zadevah do konca leta, s tem pa tudi v senatu v zadevi Patria. Opozarja namreč, da se je Masleša te možnosti do zdaj posluževal le izjemoma.
»Ne more biti nepristranska«
Zahtevo za izločitev vrhovne sodnice Tratnikove pa Matoz utemeljuje z enakimi razlogi, kot jih je sodnica pred časom že sama zapisala v zahtevi za svojo izločitev, ki pa jo je Masleša zavrnil. Takrat je po besedah Matoza zapisala, da v zadevi ne more biti nepristranska, ker je bil njen mož namestnik takratnega republiškega sekretarja za pravosodje in je bil aktivno udeležen v postopkih, povezanih s prestajanjem zaporne kazni takrat obsojenega Janše v zadevi JBTZ. »Tudi mi se s tem strinjamo,« pravi Matoz.
Na vprašanje, ali ne bo zahteva za izločitev celoten postopek odločanja o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti le še dodatno zavlekla, Matoz odgovarja, da »časovni okvir odločanja ne more biti poglavitni razlog za to, da bi opustil možnost, da zagotovim pošteno sojenje«. Dodal je še, da so pravico uporabili takoj, ko je bila znana sestava senata.
Pojasnil je še, da lahko predsednik vrhovnega sodišča, torej Masleša, zdaj ugotovi, da je zahteva za izločitev neutemeljena in jo zavrže, lahko pa o njej na občni seji odločajo vsi sodniki. Pri tem je odvetnik prepričan, da je lahko občna seja sklicana zelo hitro.
