Poplavljene površine so bile večje od običajnih in ponekod se je voda razlivala do posameznih naselij. Ozimine morajo biti pozimi pod snegom, kako se bodo odzivale na dolgotrajno ledeno skorjo, pa je težko predvideti. Med odjugo bodo nekatere poljščine verjetno dlje pod vodo, kar pa lahko pomeni težavo, saj bo primanjkovalo zraka v območju korenin in bodo rastline odmrle.
Končno nekaj sončnega vremena
Povprečna temperatura zraka je bila v prvi tretjini februarja na Obali najvišja doslej. V slovenski Istri je bilo dolgoletno povprečje močno preseženo, v pretežnem delu države pa je bil temperaturni presežek med 0 in 2 °C. V visokogorju so bili opazno toplejši od povprečja prvi štirje dnevi februarja, nato so bili odkloni majhni. Sonca je bilo povsod precej manj kot običajno. Dobra polovica ozemlja ni imela niti petine toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Največ ga je bilo na Obali. V večini nižinskega sveta je bilo nekaj sončnega vremena 7. februarja. Nekaj kratkotrajne jasnine je bilo na začetku druge dekade februarja.
22. februar 1990 Zlasti na Primorskem je bilo v sončnem vremenu čez dan pomladno toplo, ponekod je bila izmerjena najvišja februarska temperatura v zadnjih desetletjih. V Vedrijanu v Goriških brdih se je ogrelo do 24 °C, v Novi Gorici je termometer pokazal 22,4 °C, na Letališču Portorož 22,2 °C, v Kubedu v Istri 21 °C, v Tolminu 20,6 °C in v Ratečah 17,1 °C. |
Rekordi februarske mokrote
Največ padavin je bilo na severozahodu države, v Posočju in spodnji Vipavski dolini, kjer je padlo nad 200 mm dežja. Proti vzhodu so padavine upadale in v Beli krajini, na vzhodnem Dolenjskem, v večjem delu Štajerske in na jugu Prekmurja so jih namerili manj kot 40 mm. Dolgoletno padavinsko povprečje je bilo povsod preseženo. Osemkratno količino padavin so namerili na skrajnem severozahodu države. Na Kredarici, v Ljubljani in na Obali je bila to od sredine minulega stoletja najbolj mokra prva tretjina februarja.
Srne objedajo rodne brste
Tehnologi za ekološko pridelavo v sadjarstvu zato obveščajo, da v sadovnjakih srne objedajo predvsem rodne brste in s tem zmanjšajo pridelek. Drevo se na mestu, kjer ga odgrizne srna, nerado obraste. S tem izgubljamo spodnji, najlažje dostopni del rodnega volumna drevesa.
Obgrizene veje je priporočljivo prirezati, da spodbudimo obraščanje. Zajci oglodajo lubje na deblu in spodnjih vejah. S tem oslabijo ali celo prekinejo (če je lubje oglodano okrog in okrog) pretok hranil iz korenin v veje. Poškodbe čim prej zamažemo s smolo ali voskom in s tem preprečimo izhlapevanje in razne okužbe lesa.
Ponekod je žled poškodoval tudi ograje sadovnjakov, ki jih je treba čim prej sanirati. Precejšnja škoda je bila v travniških sadovnjakih – predvsem na jablanah in hruškah (Dolenjska, Zgornjesavska dolina, Koroška, Pivško in Tolminsko), ki niso bili oskrbovani oziroma obrezani. Zelo prizadeti oziroma polomljeni so orehi.
Pregovori Če poje žvižgavec pred svetim Matijem, bo slabo vreme, če pozneje, bo dobro. Če sv. Matije dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje. Po sv. Matiju lisjak ne gre čez led domov. |
Napoved od 20. do 25. februarja
Dolina hladnega zraka bo konec tedna od zahoda prešla naše kraje, na začetku novega tedna pa bo nad osrednjo Evropo in našimi kraji nastal greben visokega zračnega tlaka.
V četrtek bodo padavine ponehale, popoldne se bo zjasnilo. V petek bo delno jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. V soboto in nedeljo zjutraj bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. V nedeljo čez dan bodo padavine ponehale, postopno se bo zjasnilo. Na začetku novega tedna bo večinoma jasno, po nižinah bo zjutraj megla. Jutra bodo hladnejša, temperature bodo tudi pod lediščem. Čez dan bo razmeroma toplo, najvišje temperature bodo večinoma od 5 do 10 stopinj C.
