Mateja po sedmih letih v Braziliji že prava carioca

RIO DE JANEIO –  Svetovno prvenstvo nogometašev je med drugim tudi izvrstna priložnost za spoznavanje novih ljudi, če pa gre pri tem za rojake, ki živijo na tujem, se vse zgodi še toliko hitreje. Med uvodno elektronsko pošto in srečanjem v Leblonu, čudoviti četrti brazilskega velemesta Rio de Janeiro, ki se stika s svetovno znano plažo Ipanema, ni bilo potrebnega prav nič pregovarjanja. Čeprav Mateja Perovšek na dan snidenja ni imela najlažjega dne. Dopoldne je priletela iz Porto Alegreja, kjer si je večer prej s svojim najdražjim ogledala nogometno dramo med reprezentancama Nemčije in Alžirije. V svoj brazilski dom je pohitela zaradi poslovnih obveznosti, dodobra okužena z mundialom je z enim očesom vendarle utegnila spremljati še obračun Argentine in Švice po televiziji, vmes pa jo je zmotil zgoraj podpisani za klepet o njeni brazilski zgodbi. Da se bova družila kar ob hrani, saj da tisti dan še ni nič konkretnega pojedla, potem pa da jo že čaka naslednji opravek, mi je pojasnila ob navodilu, kako najdem lično urejeno restavracijo, kjer ponudijo tudi najstarejše brazilsko pivo.

Tekoče portugalsko

Privlačna svetlolaska, ki si jo brez težav predstavljamo tudi na modni stezi, je za bralce Slovenskih novic rade volje razkrila svojo odločitev za Brazilijo. »Sem me je pripeljala ljubezen. Moj dragi je po službovanju v Italiji dobil ponudbo za delo v domovini. Odločila sva se, da greva, čeprav me je bilo sprva strah novosti, bala sem se, da mu bom v breme. Toda potem se je razpletlo povsem drugače. Minilo je že sedem let, povsem sem se prilagodila na tukajšnji življenjski slog. Imajo me že za pravo carioco, kakor pravijo prebivalcem Ria,« je povedala Ljubljančanka, ki je jezikovno oviro prebila po šestih mesecih, po letu življenja v Braziliji pa je že tekoče govorila portugalsko, kar ji je izdatno pomagalo pri vzpostavljanju socialnih stikov ter razumevanju domačinov in načina tukajšnjega življenja. »Rio de Janeiro je zelo pisan, tu je mnogo tujcev, ki imamo podobne izkušnje. Mesto ima dva obraza, enega z večinoma belopoltimi, bogatejšimi ljudmi, ki živijo bližje morju, bolj stran, tudi v favelah, pa živi revnejši del prebivalstva. Toda ne mislite, da jim je zaradi pomanjkanja materialnih dobrin v vsem slabše. Tam je avtentična Brazilija, tam sta smeh in ples, znajo uživati v življenju, a seveda občutijo socialne razlike. Sploh ker mnogi med njimi vsak dan delajo v okolju, kjer so doma bogatejši od njih. Toda ko smo skupaj na plaži ali nogometni tekmi, ni razlik.«

Osupljiva prostranost dežele sambe

Slovenko, ki je bila vajena majhnosti domovine, je sprva šokirala prostranost Brazilije. »Tudi ko z letalom letiš štiri ure, si lahko še kar v Braziliji, da ne govorim o vožnji z avtomobilom. Te velike razdalje so se mi na začetku res zdele nenavadne. Saj veste, prišla sem iz majhne Ljubljane. Ampak na Rio sem se hitro privadila, ne bi pa mogla živeti v São Paulu, ki je znatno večji in posejan z nebotičniki, pa še utaplja se v prometni gneči. Tukaj imamo morje, naša četrt Leblon je med oceanom in jezerom, malce zadaj pa se že dvigajo zeleni hribi. Brazilija je zelo raznolika dežela, v bistvu je v njej združena vsa Evropa. Precej je nemških in švicarskih kolonij. Samo še slovenska manjka,« v smehu pove Mateja, ki prizna, da v prvih štirih letih ni iskala stika s tukaj živečimi Slovenci. Zdaj je drugače, vezi se tkejo tudi s potomci Slovencev, ki se med drugim na novo učijo slovenskega jezika: »V São Paulu je več Slovencev kot tukaj, mislim pa, da nas je v Braziliji okrog 5000. V zadnjem času se je v meni prebudil nacionalni ponos, sploh ko sem na našem nedavnem srečanju, kjer je bila tudi ambasadorka Milena Šmit, videla, kako govorijo slovenščino po enem letu učenja.«

Slovensko vino 
na brazilsko mizo

Mateja se je poslovno usmerila v promocijo vin, kjer sodeluje z največjim uvoznikom tujih blagovnih znamk vina v Braziliji. Leta 2011 je z njeno pomočjo v deželo sambe prišlo tudi prvo slovensko vino. »Vina Marjana Simčiča so Brazilci spoznali na sejmu v Veroni. Tam so spoznali vrhunsko kakovost slovenskih vin, povpraševanje je bilo kar precejšnje, a je bila glavna ovira visoka cena. No, s Simčičem so se dogovorili in tako smo prebili led z našim vinom. Prodrli smo v dvajset kakovostnejših restavracij v Riu, to vino pa se zdaj redno prodaja v petih. Treba je vedeti, da je za Brazilce Slovenija popolna eksotika, in takšen odnos imajo tudi do naših vin. Iz Evrope poznajo francoska in italijanska vina, tu so tako rekoč domača vina iz Argentine in Čila. Ampak s pomočjo medijev in predstavitev na sejmih vse bolj spoznavajo tudi slovenska. Upam, da se bodo še drugi uvozniki odločili zanje,« pravi Mateja, ki občuti posebno spoštovanje Brazilcev, saj visoko cenijo znanje tujih jezikov, profesionalnost in korektnost, kar praviloma pripisujejo prišlekom s stare celine. Ker je letošnji mundial v Mateji Perovšek dokončno prebudil še nogometne strasti, ima zdaj povsem brazilski DNK. Zato se bo v to deželo vselej vračala tudi takrat, ko bi jo znali morebitni novi družinski oziroma poslovni izzivi pripraviti na selitev.