LJUBLJANA – Dars je na prvi stopnji izgubil odškodninsko tožbo proti nekdanjim vodilnim z Matejo Duhovnik na čelu zaradi tri milijone evrov vrednega naročila za protipožarno varstvo tehnoloških prostorov. Tožbo je sodišče označilo za pavšalno, pomanjkljivo in brez ustreznih dokazov, Dars pa se bo verjetno pritožil, piše današnji Dnevnik.
Pogoreli tudi proti Boškovićevi, Žagarju in Kovaču
Družbi za avtoceste v RS (Dars) ni uspelo dokazati, da je Duhovnikova s poslom, sklenjenim s podjetjema J. V. Bonpet Systems in Tim Trade, obšla nadzorni svet, delovala proti njegovi volji ter s povečanjem pogodbene vrednosti in podaljševanjem rokov za izvedbo posla odškodovala Dars, navaja časnik.
Kot nadaljuje, ni mogel dokazati niti očitkov na račun nekdanje članice uprave Gordane Bošković, nekdanjega izvršnega sekretarja Antona Žagarja in finančnega izvršnega direktorja Boštjana Kovača. Dars bo moral toženim povrniti za slabih 80.000 evrov sodnih stroškov.
Sklenitev posla sega v leto 2009. Nadzorni svet je takrat vodstvo pozval, naj poskuša posel, vreden 2,5 milijona evrov, racionalizirati. Ko je vodenje Darsa jeseni tega leta prevzela Duhovnikova, je to storila in ponudba je znašala 2,44 milijona evrov. Ker je soglasje nadzornega sveta Darsa potrebno zgolj za vrednosti, ki presegajo 2,5 milijona evrov, je družba Duhovnikovi očitala, da se je namenoma izognila pridobivanju soglasja nadzornikov, ki da so poslu nasprotovali.
Nadzornik za Duhovnikovo
Duhovnikovi je šlo pri tem na roko tudi pričanje takratnega namestnika predsednika nadzornega sveta Tomaža Vidica, ki je sodišču pojasnil, da nadzorniki poslu niso nasprotovali, ampak so želeli dodatno dokumentacijo. Po njegovih trditvah so bili nadzorniki seznanjeni tudi s posli, katerih vrednost je bila nižja od 2,5 milijona evrov, načrt vseh investicij pa da je potrjevala vlada, dodaja časnik.
Tudi z očitkom, da je Duhovnikova skupaj z Boškovičevo oškodovala družbo še s pozneje sklenjenimi aneksi, s katerimi je uprava pogodbeno vrednost zvišala za nekaj več kot 600.000 evrov, Darsu ni uspelo.
Sodišča ni zmotilo dvakratno podaljšanje roka za izvedbo posla, namesto da bi Dars uveljavljal pogodbeno kazen v višini 0,3 odstotka pogodbene vrednosti za vsak zamujen dan. Kot so pojasnili toženi, so bili razlogi za podaljšanje roka objektivni in ne na strani izvajalca, sicer pa Darsu po njihovem mnenju ni bila povzročena nobena škoda, saj ta sistem uporablja.
