Ronald Reagan je nekoč pojasnil, da nikoli ni problem v tem, da so ljudje premalo obdavčeni, ampak v tem, da vlada preveč troši. Pri nas pa je perspektiva oblasti prav nasprotna in preveč razmišlja o tem, kako in koga bi še obdavčili, in premalo o tem, kako in za kakšen namen se porablja javni denar.
Ključni problem v naši družbi niti ni toliko prevelika kot napačna javna poraba in znotraj tega prevelika državna administracija. Drugače rečeno, preveč denarja porabimo za napačne in premalo za prave stvari. Eden najbolj znanih ekonomistov vseh časov, nobelovec Paul Samuelson je pojasnil, da se vsaka družba sooča z vprašanjem, kako razporediti omejene javnofinančne vire med različne javne investicije. V ta namen je uporabil dilemo med naložbami v maslo in topove. Odločitev za več topov pri danih javnofinančnih virih pomeni pač manj masla, in obratno. Če bi ta znameniti nobelovec živel danes v Sloveniji, bi se, če poenostavimo, ta dilema glasila, ali naj država z omejenimi javnofinančnimi viri kupi vodni top ali sredstva nameni na primer za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu.
Pri razporejanju javnega denarja bi se morali vprašati, kaj res izboljša blaginjo ljudi in kaj ne. V ekonomskem jeziku temu pravimo, da bi morali presojati mejno učinkovitost vsakega dodatno porabljenega državnega evra. Očitno naš premier s svojimi ministri in svetovalci nima te dileme, ker bi sicer bile odločitve o porabi javnofinančnih sredstev drugačne. Predolge čakalne dobe v zdravstvu neposredno vplivajo na nižji življenjski standard prebivalstva in težko je razumeti, da vlada za odpravo predolgih čakalnih dob ne najde dovolj denarja. Navsezadnje ima vsak dan, ki ga delovno aktivni prebivalec te države po nepotrebnem preživi na bolniški v čakanju na določen zdravstveni poseg, tudi negativne ekonomske učinke. Tako v javnem interesu kot interesu vsakega posameznika je, da je čim prej zdrav in sposoben za delo, zato je ravnodušnost vlade ob opozorilih zdravnikov, da je treba več vložiti v skrajšanje čakalnih dob, težko razumljiva. Denarja v proračunu je dovolj, samo napačno je razporejen med resorji vlade.
