GORNJA RADGONA – Agrarni in drugi ekonomisti v analizi dogajanja v slovenski trgovini na drobno in na trgu oskrbe z živili med drugim ugotavljajo, da so bile v 2009 po podatkih Eurostata marže slovenskih trgovcev na drobno v povprečju za 30 odstotkov višje, kot je povprečje 27 članic Evropske unije (EU).
Delne izsledke raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006–13 so predstavili v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni. Kot je v zvezi z maržami trgovcev dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete, so možnosti ukrepanja na področju marž v podrobnem izvajanju ukrepov politike varovanja konkurence in v krepitvi urada za varstvo konkurence. »Če se bo konkurenčnost okrepila, bo pozicija dobaviteljev v trgovini glede na uvoženo blago boljša,« ocenjuje in dodaja, da je problem upadanja samooskrbe ravno v tem, da je domači dobavitelj manj konkurenčen kot uvozni.
Hofer in Lidl produktivnejša od Mercatorja
Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete je pregledal dogajanje oziroma strukturne spremembe v trgovini na drobno. Ugotovil je, da se je število trgovin na drobno, ki prodajajo pretežno živila, v zadnjem desetletju zmanjšalo, od leta 2010 naprej pa slovenski trg obvladujejo štiri podjetja, pri čemer »diskontarji močno povečujejo tempo«. Mednje spadata Hofer in Lidl, ki sta bila v letu 2010 po Feldinovih besedah bistveno bolj produktivna kot, denimo, Mercator.
Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije ugotavlja, da je odziv drobnoprodajnih cen na rast kmetijskih cen večinoma hitrejši od odziva na njihovo zniževanje. Na daljše obdobje se je pokazalo tudi, da je rast drobnoprodajnih cen praviloma nekoliko večja od rasti cen kmetijskih proizvodov.
Zaostrene razmere
Glede možnosti jesenske podražitve hrane Kuhar pravi, da bi lahko bili v okoliščinah recesije prenosi višjih cen kmetijskih proizvodov na maloprodajo manj izraziti. Ker je povpraševanje omejeno, podjetja v verigi težje izvajajo prakse, ki so jih ekonomisti ugotavljali v desetletju 2000–10. Grob zaključek bi po njegovih besedah bil, da je v tem trenutku težje dvigovati cene po verigi, kot je to bilo kadar koli prej. To pa ne pomeni, da podražitve v tem trenutku ne bi bile nujne za eksistenco podjetij in kmetov, pravi Kuhar, ki razmere vidi kot zaostrene.
