LJUBLJANA – Vrhovno sodišče je v sporu zaradi varstva volilne pravice kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo Borisa in Martine Valenčič zoper odločbo Državne volilne komisije (DVK), s katero je zavrnila predsedniško kandidaturo Valenčičeve, so sporočili s sodišča. Kot so pojasnili, je komisija pravilno uporabila zakonske določbe.
DVK ravnala pravilno
Martina Valenčič, ki je želela kandidirati za predsednico republike, in predstavnik njene kandidature Boris Valenčič sta se pritožila na odločbo DVK, ki jo je komisija sprejela v četrtek. V pritožbi sta zapisala, da je glede na veljavno zakonodajo »v situaciji današnjih dni« nemogoče zbrati 5000 podpisov volivcev, ki bi se sploh hoteli identificirati, »da podpirajo druge kandidate«.
Na vrhovnem sodišču so pojasnili, je bil predlog kandidature pomanjkljiv, saj Valenčičeva ni priložila 5000 podpisanih obrazcev podpore. Ker te pomanjkljivosti Valenčičeva ni odpravila v za to določenem roku, je DVK ravnal pravilno in zakonito, ko je kandidaturo, za katero je ugotovil, da ni sestavljena v skladu z zakonom, zavrnil, ugotavlja sodišče.
Po presoji vrhovnega sodišča se pritožbeni ugovori, ki izražajo subjektivni pogled tožnikov na veljavno zakonodajo, ne more upoštevati in na odločitev tudi ne morejo vplivati.
Za predsednika le trije kandidati
DVK je v četrtek ugotovil, da 10 overjenih podpisov, ki jih je Valenčičeva pravočasno vložila v sredo, za kandidaturo ne zadošča. Treba bi bilo vložiti namreč 5000 podpisov. Boris Valenčič se je na seji DVK 'razglasil' za »prvega slovenskega kralja« in ocenil, da zato njegova podpora Valenčičevi zadostuje za kandidaturo.
Do srede, ko se je iztekel rok, so bile vložene tri popolne kandidature za predsednika republike, ki so tudi že potrjene. Potrjeni kandidati, ki se bodo za predsedniški položaj potegovali na volitvah 11. novembra, so zdajšnji predsednik republike Danilo Türk, evropski poslanec Milan Zver in poslanec DZ Borut Pahor.
