HRASTNIK – Družino sestavljajo 55-letni Rado, njegova štiri leta mlajša partnerica Katica, njena 27-letna hči Marina in njegov 20-letni sin Roman. Moška se pišeta Leskovšek, ženski Maksimovič. Rado od leta 1995 s sinom živi v starem blokovskem stanovanju v hrastniškem Novem logu 21. Samohranilcu se je leta 2002 pridružila vdova Katica. Njen mož Milan, izmenovodja v tovarni kemičnih izdelkov, je zaradi zastrupitve krvi umrl leta 1997. Katičina in Milanova Marina, gostinka, je že leta 2002 komaj sedemnajstletna začela služiti svoj kruh. Četrtega in najmlajšega, prometnega tehnika in poklicnega voznika Romana, na domačem naslovu ni več veliko. Poldrugo leto je za določen čas vozil tovornjak za prevoznika iz Lukovice, ki pa mu ni izplačal vsega zaslužka. Zdaj se uvaja v novo službo v Ljubljani z upanjem, da bo imel tokrat več sreče.
Bolni in v pomanjkanju
Sreča se družine na daleč izogiba. Rado in Katica sta med prvimi občutila gospodarski zlom zasavskih podjetij. Rudar Rado je devet let delal v jami, nato še nekaj let vozil tovornjake. Zdaj tega ne bi mogel več zaradi opešanega vida. Za koliko dioptrije, sam ne ve: »S 181 evri mesečne socialne podpore nimam niti za položnice, kaj šele za očala. Zastonj jih ne dajo.« Že drugih zdravstvenih težav ima preveč: »Kronični bronhitis, obraba levega kolka in kolena (šoferska poklicna bolezen, je rekla zdravnica), poškodovano hrbtenično vretence, pozabljivost.«
Katica je do 1991 delala v steklarni, nato eno desetletje ni nikjer dobila dela. Šele 2002 so jo v Sparu vzeli za snažilko. Po štirih letih je morala nehati zaradi odpovedi leve ledvice, sladkorne, vnetja živca desne noge, previsokega krvnega tlaka, preživetega srčnega infarkta itd. Odobrili so ji invalidsko upokojitev za štiri ure dnevno, za preostale štiri poslali na zavod za zaposlovanje. Polovična upokojitev ji navrže 208 evrov na mesec, čakanje na zavodu niti stotina.
Marina na mesec prejme 180 evrov socialne podpore. Vsem trem je za preživetje meseca na voljo 569 evrov. Četrti, Roman, ki ga praktično ni doma, s svojim zaslužkom komaj shaja sam. V trajni denarni stiski so težave povsod: »Največje povzročajo položnice. Tri radiatorje imamo zaprte, pa kljub temu med oktobrom in majem samo za ogrevanje pride račun do 185 evrov. Elektrika jih vzame od 50 do 60, telefon in televizija 60, kje so še najemnina in vse drugo.« Radu gre težko z jezika, kako zelo je vesel, če ga priložnostno v okolici najame kmet, delo pa poplača s pridelki, klobaso, kosom slanine. Ko jim zmanjka za riž, stopijo do Rdečega križa, Karitasa.
Še ena amputacija
Lansko leto je bilo za Marino izjemno črno: »S Simonom iz Trbovelj sva imela osem let skupnega življenja. Pred štirimi sva šla v Ljubljano iskat boljše življenje, naredilo se je pa tako. Vseskozi zdrav je delal v gradbeništvu. Lani poleti se mu je v nekaj dneh tako hitro poslabšalo, da me niti prepoznal ni več. Ugotovili so mu tumor na možganih, po mesecu dni na infekcijski kliniki je 22. avgusta umrl.« Dvakrat ga je nezavestnega obiskala na bolniški postelji, ko je morala tudi Marina na isto kliniko: »Dva tedna za njim so na infekcijsko zaradi zamašitve žile na levi nogi sprejeli še mene. Ker prva operacija ni bila dovolj uspešna, so mi v kratkem opravili še dve.« Sočasno sta ležala – fant v prvem, dekle v drugem nadstropju: »Nisem ga mogla obiskati, saj niti vstati nisem mogla.« Da je njen ljubi umrl, sta ji mama in očim povedala šele popoldne po Simonovem pogrebu: »Tako jima je svetovala zdravnica.«
Marino so odpustili 6. septembra: »Po dveh tednih doma spet močna bolečina v levi nogi, z rešilcem v Ljubljano na kardiovaskularni oddelek UKC. Slikali so me, naslednji dan poslali domov s tabletami, ki naj bi mi pomagale. Niso, noga je postala vijoličasta. Znova z rešilcem gor, na istem oddelku je isti zdravnik dejal, če se bo tako nadaljevalo, preostane le še amputacija noge. Spet so me poslali domov. Po dveh ali treh dneh, ko bolečine nisem mogla več prenašati, me je rešilec odpeljal k moji osebni zdravnici, ki mi je dala napotnico za bolnišnico v Trbovljah. Dvanajstega oktobra so mi nogo amputirali pod kolenom, po enem tednu odpustili domov. Naslednji teden je zdravnik med pregledom ugotovil, da bo potrebna še nadkolenska amputacija. Opravili so jo še isto popoldne, 21. oktobra. Naslednji teden sem šla domov, vsak drugi dan mi pride rano previt patronažna sestra.«
Dvakrat so jo že povabili na rehabilitacijo v ljubljansko Sočo: »Nisem mogla, saj rana še ni zaceljena. Že dva tedna je enaka – nimam prav dobrega občutka. Zdravnik me sicer opogumlja, da bo bolje.« Mamo in očima že zdaj skrbi, kdo bo plačal nakazujoče se prevoze v Sočo: »Že za dozdajšnje prevoze z rešilci so poslali račune, češ da niso bili življenjsko nujni. Z njimi smo šli na CSD, če bi oni kaj uredili, pa še ne vemo nič zanesljivega.«
Ljudje, pomagajte
Marina ima prešibke roke za daljšo hojo z berglami. Prešibke tudi, da bi gnale kolesi invalidskega vozička, ki so ji ga posodili v Zdravstvenem domu Zagorje. Mama in očim jo morata peljati na skromno dvorišče v strmini med bloki, same je ne moreta puščati: »Rešitev zanjo bi bil akumulatorski voziček. Da bi ga sami kupili, ni niti pomisliti.«
Če ji lahko kdo od bralcev, ki ga ima, a ga ne potrebuje več, lahko podari rabljenega, bi to pomenilo ogromno za Marinino večjo samostojnost. Pa še nekaj je. Marini, njeni mami in očimu bi bili zelo dobrodošli nasveti bolj izkušenih ljudi, da bi se v nehvaležnem položaju, na katerega niso bili pripravljeni, znašli kaj bolje. Pomagajte jim z nasveti, sporočajte jih na Marinin spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., zelo bodo dobrodošli. Težko jim gre z jezika, pa vendar: »Prav bi nam prišla tudi vsakršna hrana, še posebno dietna, in tudi kakšen bankovec, četudi majhen.«
Krambergerjev sklad
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati nesrečni Marini Maksimovič iz Hrastnika, da bi lahko obiskovala rehabilitacijo v Soči in prišla do potrebnega vozička, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. 02922-0019831742, s pripisom za Marino, sklicna številka 7114.