Ime ji je Marija Novak, stara je 43 let, živi v mestnem naselju v osrednjeslovenski regiji v samostojni hiši, veliki 72 kvadratnih metrov, in ima poldrugega otroka. Če sprašujete, kaj je to poldrugi otrok, potem je treba povedati, da gre v tem primeru za izračun Statističnega urada RS iz leta 2011. V resničnem življenju to seveda ni mogoče, statistiki pa so ugotovili, da je prvega otroka rodila, ko je bila stara 29 let, zadnjega pri enaintridesetih, statistično vzeto pa ima natančno 1,57 otroka.
Podoba naše Marije Novak je sestavljena iz najpogostejšega ženskega imena, priimka in povprečne starosti prebivalk. Ob zadnjem štetju so jih našteli 1,035.626, to je nekaj manj kot 51 odstotkov vseh tu živečih. Lani so statistiki v Sloveniji našteli skoraj 120.000 mater z otroki. Med rojenimi leta 2010 je bilo 10.839 deklic, ki lahko pričakujejo, da bodo dočakale 83 let. V tem letu je umrlo 9317 žensk – za vsako četrto so bile usodne bolezni srca, za vsako 25. rak na dojki, 80 pa si je življenje vzelo samo.
Moškim več kot ženskam
V Sloveniji je brezposelnih več kot 51.000 žensk, kar je 12 odstotkov delovnoaktivnega prebivalstva. Povprečna bruto plača ženske je 1519 evrov, to je 55 evrov manj, kot znaša povprečna slovenska bruto plača. Kljub nenehnemu ozaveščanju javnosti, da so ženske za enako delo plačane manj, je taka smernica še vedno prisotna. Prodajalec, denimo, v povprečju dobi 1233 evrov, prodajalka pa le 980 evrov na mesec.
Zakaj je tako? Na Uradu za enake možnosti pravijo, da je med glavnimi razlogi za tako razliko v plači »vertikalna in horizontalna segregacija na trgu dela«. Sliši se hudo zapleteno, pomeni pa, da ženske večinoma delajo tam, kjer so plače nižje. Čeprav imajo v povprečju višjo izobrazbo, pa na delovnih mestih ne zasedajo položajev, ki bi temu ustrezali. Število žensk z visokošolsko izobrazbo je za tretjino višje od števila moških z enako izobrazbo, med visokošolskimi diplomanti je bilo leta 2010 64 odstotkov žensk. Če bi ženske v Sloveniji želele prejemati enako plačilo, kot so ga leta 2010 prejemali moški, bi morale delati 16 dni več, so izračunali na omenjenem uradu. Kar še ni najhuje. Če bi ženske v Evropski uniji želele prejemati enako plačilo, kot so ga v letu 2011 prejemali moški, bi morale delati kar polna dva meseca več od njih. Ženske v EU v povprečju zaslužijo dobrih 16 odstotkov manj od moških, v Sloveniji pa le dobre štiri odstotke manj. V Avstriji in na Češkem je ta razlika kar 25,5-odstotna.
Moški več prostega časa
Odgovornosti za družino in nego med spoloma niso enakopravno porazdeljene, saj je ta skrb še vedno v glavnem naloga žensk. Veliko več žensk kot moških vzame starševski dopust. To skupaj s pomanjkanjem storitev otroškega varstva in nege starejših pomeni, da so ženske pogosto prisiljene zapustiti trg dela: stopnja zaposlenosti žensk z vzdrževanimi otroki je le 62,4-odstotna, medtem ko ta pri moških z vzdrževanimi otroki presega 91 odstotkov. Povprečna Slovenka porabi 24 ur na teden za gospodinjska opravila, varstvo otrok in podobno, medtem ko moški temu namenijo le 11 ur na teden. Ob tem je treba zapisati, da povprečni moški preživi na delovnem mestu le dve uri več kot predstavnica nežnejšega spola, ki je v službi 40 ur na teden. Ni težko izračunati, da moškemu tako ostane precej več časa za preživljanje prostih uric; na teden ima 27 ur prostega časa, ženska pa le 21.
Podobno so razporejene tudi finance; ženska za otroke, ki živijo v njenem gospodinjstvu, porabi 190 evrov za vrtec, šolsko malico, aktivnosti v prostem času, izobraževanje, zdravje, obleke, igrače, hobije in osebno nego. To je 12 evrov več kot moški, medtem ko zase, za aktivnosti v prostem času, obleke, osebno nego, cigarete, alkoholne pijače, zapravi le 95 evrov na mesec, to je 21 evrov manj, kot jih za iste stvari porabi moški.
Lepotni posegi v porastu
Število lepotnih operacij kljub finančni krizi še vedno raste. »V zadnjih letih smo opravili tako več manjših posegov, denimo lasersko depilacijo, kemični piling ter vbrizgavanje botoksa, kot tudi zahtevnejše operacije, na primer korekcije nosu, povečanje ali dvig prsi in liposukcijo,« nam je povedal dr. Boris Onišak, lepotni kirurg in žirant na lepotnem tekmovanju Miss Slovenije. V njegovi ordinaciji so lani opravili okoli 500 manjših posegov in 150 zahtevnejših operacij. Uradne statistike, koliko Slovenk je šlo lani pod nož, sicer ni, naš sogovornik pa ocenjuje, da je bilo opravljenih okoli 800 lepotnih operacij, približno 5000 žensk pa se je odločilo za botoks, lasersko odstranjevanje dlačic in podobno.
V resnici so številke najbrž še nekoliko višje, saj se številne Slovenke odločijo za poseg pri katerem od hrvaških lepotnih kirurgov, ki so praviloma cenejši. Misica Iris Mulej je na koncu le priznala, da si je dala povečati prsi, in sicer pri dr. Duju D. Ostojiću iz Zagreba, ki sodeluje tudi z našim kirurgom Francijem Planinškom, priporočile pa so ji ga hrvaške estradnice in slovenske manekenke. Iris se je odločila za anatomske vsadke pod mišico, ki zagotavljajo lepo obliko, naraven videz in nemotene preglede dojk pri zdravniku. Vse glasnejše so govorice, da je pod nož šla tudi Tanja Ribič, saj naj bi bila njena koža sumljivo mladostna, povsem gladka in brez gubic. Menda si je privoščila lifting, medtem ko si je Miša Molk prav očitno povečala ustnice in imela še nekaj drugih popravkov.
Najbolj iskana je Maja Keuc
Pevka Maja Keuc se je na lestvicah najbolj iskanih imen na spletu lani znašla prvič – in kar takoj na prvem mestu. Na svetovnem medmrežju je bilo leta 2011 veliko zanimanja za znane slovenske estradnice; takoj za Keučevo smo Slovenci iskali informacije in fotografije misice Ines Juranovič, starlete Urške Čepin, pevke Julije Kramar in pornozvezdnice La Toye. Med športnicami vodi Tina Maze, sledita pa ji Petra Majdič in Vesna Fabjan.
