Mariborska stara trta uspeva tudi tam spodaj

MELBOURNE, MARIBOR –  Vinko Rizmal se je v Avstralijo z ženo Elico preselil leta 1967. Izbrala sta si Melbourne oziroma Monbulk na njegovih obronkih in tam tudi ostala. »Rad imam letne čase. Zdi se mi, da si bolje porazdeliš čas,« pove Vinko, ko ga s fotografom pobarava, zakaj ni šel v kakšen del Avstralije, kjer je toplo vse leto.

»Z ženo sva se od 1975. skoraj vsako leto vračala v Maribor. Zato pa sem tu tudi naredil bajto, da imam mir, da nikomur ne grem na živce,« se nasmehne predsednik Slovensko-avstralske agencije za poslovno in kulturno izmenjavo (SAATCE) ter koordinator projekta Stara trta, ki je dosegel, da se je potomka mariborske stare trte pred več kot dvajsetimi leti naselila tudi tam spodaj.

Trta gre v Avstralijo

Leta 1998 sta z ženo v lokalu blizu stare trte srkala pivo, ko sta se začela pogovarjati o tem, da bi jo nasadili tudi v Avstraliji. »Vedno sva se prepirala, kdo je dal idejo. No, dala jo je žena, sam pa sem jo izpeljal,« sklene Vinko. In projekta se je lotil s polno paro. V Avstraliji je poznal prave ljudi, na katere se je lahko obrnil, da bi sprejeli slovensko trto v imenu medmestnega sodelovanja.

Že naslednje leto je mladica s šestimi cepiči prispela v Avstralijo, kjer je morala dve leti počakati v karanteni. In 2001. je direktor mariborskega urada za turizem Milan Razdevšek v imenu tedanjega župana Borisa Soviča na slovesnosti ob deseti obletnici razglasitve slovenske neodvisnosti v Melbournu županji okrožja Yarra Ranges Di Moore oziroma njenemu namestniku Jamesu Merlinu izročil potomko najstarejše trte na svetu. Rastlinico je še istega dne prevzel lokalni vinogradnik Max McWilliams in jo posadil na svojem posestvu.

Preostale je vzel Vinko. Nekaj jih je poslal drugim zaslužnim Slovencem in Avstralcem ter klubom, za druge je skrbel sam, jih cepil naprej in v letih, ki so minila, na svojem posestvu v Monbulku posadil že okoli 200, 300 trsov, ki obrodijo dovolj grozdja, da lahko iz njega dobi vino. A stare mariborske modre kavčine nikoli ni vzgajal zaradi denarja, ampak le za promocijo Slovencev in Slovenije v Avstraliji.

Leta 2009 se je stara trta na posestvu McWilliamsa znašla v težavah, saj se je lastnik odločil, da bo vinograde prodal. Na srečo so v tistem času v melbournskem predmestju Upwey gradili dvorano kulturnega centra Burrinja in trta se je lahko preselila tja.

Življenje tam spodaj

Vinko Rizmal se dobro spominja, kako se je šel prvič prijavit za selitev v Avstralijo: »Dobil sem formular, a nisem znal angleško. Kako sem začel švicati... Uradnika sem toliko razumel, da mi je rekel, naj pridem nazaj, ko se bom naučil angleško.« In se je. V Avstraliji si je s poštenim delom ustvaril družino in življenje: »Mene ne moreš kupiti za noben denar. Z denarjem pridejo samo problemi. Na koncu je tista škatla tako majhna, da nič ne morejo dati noter.« Vedno pa je rad naredil kaj za druge – in prav tako njegova žena Elica. »Dvanajst let je skrbela za radijski program v slovenščini (na radiu SBS, op. a.),« se spominja zdaj že pokojne žene, ki je leta 2006 umrla v prometni nesreči, le približno 500 metrov od kraja, kjer je pred četrt stoletja prav tako v prometni nesreči umrl njun sin.

Mačehovski 
odnos domovine

Od prihoda stare trte v Avstralijo je Vinko Rizmal vsako leto organiziral festival stare trte in vedno se ga je udeležilo več sto ljudi, na dogodku pa so tudi slovesno obirali grozdje in ga pozneje stiskali. Zato se mu zdi škoda, da se v domovini te slavne trte premalo brigajo za njeno promocijo in promocijo Slovenije po svetu. Nedavno je avstralski časnik The Australian v sobotni prilogi objavil zanimivo reportažo o Vinku Rizmalu in stari trti, ki jo je pomagal pripeljati v Avstralijo. Članek je odmeval med Slovenci po vsem svetu, pravi Rizmal: »Dobil sem čestitke iz Avstralije, Argentine in ZDA. Tukaj pa se nihče ni zmenil za to, čeprav sem marsikomu poslal povezavo do prispevka.«

Prav te dni je Vinko spet obiskal hišo stare trte v Mariboru. Slišal je uslužbenca, kako je obiskovalcem razlagal, da je to najstarejša trta na svetu in da njena potomka raste tudi v Avstraliji. Ko je pristopil k možaku, je bil ta presenečen, ko je izvedel, da gospod Vinko že 13 let ureja spletno stran, posvečeno prav trti v Avstraliji. Podobno se mu dogaja tudi na uradu za Slovence po svetu, kjer mora tako rekoč vsako leto znova razlagati, kdo je in kaj je storil, kadar se hoče pogovoriti s kom od pristojnih o promociji Slovenije v Avstraliji. »Dvajset let delaš na tem področju, potem pa nihče nič ne ve,« sklene Vinko Rizmal.