MARIBOR – Z avstrijske strani je prišlo v javnost, da bi želela graška škofija z nakupom nekaterih nepremičnin pred finančnim zlomom rešiti vsaj del premoženja sosednje mariborske nadškofije. Avstrijci naj bi morda kupili tudi stavbo, kjer je sedež mariborske nadškofije, mogoče celo Alojzijevo cerkev ali prostore teološke fakultete. Avstrijskim medijem je novico potrdil gospodarski direktor graške škofije Herbert Beiglböck in dodal, da na njihovi škofiji čakajo dogovor med bankami upnicami. Pri morebitnem nakupu Gradčani merijo na ključne nepremičnine, ki so namenjene pastoralni dejavnosti, da bi tako še naprej ostale v lasti Cerkve.
Posojilo s patronatsko izjavo
Nekaj dni, preden so se oglasili Avstrijci, so na Okrožnem sodišču v Mariboru obravnavali tožbo slovenske Reiffeisen banke, sedež ima v Mariboru, proti nadškofiji za 7,6 milijona evrov. Leta 2009 jih je banka posodila Gospodarstvu Rast na podlagi patronatske izjave, s katero se je nadškofija zavezala, da zagotavlja vrnitev posojila. Izjavo sta podpisala tedanja nadškofijski ekonom Mirko Krašovec in predsednik uprave Gospodarstva Rast Dušan Zazijal. Pooblaščenec mariborske nadškofije Matej Pirih je sodišču predlagal, da kot priči zasliši upokojena nadškofa Franca Krambergerja in Antona Stresa.
Isto sodišče nadškofijo obravnava tudi v tožbi Abanke, ki zahteva 360.000 evrov nepoplačanega posojila. Ker drugih virov nima, naj bi jih nadškofija poravnala z zastavljenimi nepremičninami.
Pri reševanju nepremičnin so mariborski nadškofiji pomoč prijazno ponudili duhovni in duhovniški sobratje iz Gradca. Ker denar ni abstrakten, ampak nosi lastnikov prstni odtis, reševanje slovenske nadškofije z denarjem sosednje avstrijske škofije vzbuja tudi globlje pomene in skrite čeri. Ne nazadnje tudi nacionalne pomisleke, ki se jih je blaženi Anton Martin Slomšek v svojem času loteval nadvse uspešno. Četudi je res, da v skupnem miroljubnem evropskem domu mednacionalne napetosti nimajo več niti približno takih osti kot v času Slomškovega škofovanja.
Na mariborsko nadškofijo smo povprašali, kako sprejema novico o pripravljenosti graške škofije, da odkupi nekatere njene nepremičnine. Nadškofijski kancler Janez Lesnika je odgovoril jedrnato: »Nadškofija Maribor je hvaležna Škofiji Graz-Seckau za vso pomoč in podporo, ki jo nudi Nadškofiji Maribor v tej težki situaciji. Ker se Nadškofija Maribor še vedno nahaja v pogajanjih z upniki, je o podrobnostih še preuranjeno govoriti.«
Premalo bogoslovcev
Kancler Lesnika pa je bil obsežnejši v odgovoru na naše drugo vprašanje, ki ga nekateri tudi vsaj posredno povezujejo z gospodarskim zlomom nadškofije. Na Slomškovem trgu v Mariboru so namreč izpraznili prostore bogoslovja, ki naj bi se vsaj začasno preselilo. Vzroka naj bi bila dva: prvi, s temi prostori naj bi poplačali banke upnice v primeru rubeža, in drugi, zaradi šibkega zanimanja za duhovniški poklic med mladini.
Kako je s tem, je Lesnika razložil: »Zaradi majhnega vpisa so se bogoslovci v začetku študijskega leta 2012/13 iz Maribora preselili v ljubljansko bogoslovno semenišče. Enota ljubljanske Teološke fakultete pa v Mariboru še vedno deluje.
Bogoslovno semenišče in teološki študij ima v Mariboru bogato zgodovino. Blaženi škof A. M. Slomšek je po prihodu v Maribor nemudoma ustanovil Bogoslovje in Visoko teološko šolo, ki je delovala vse do začetka 2. svetovne vojne. Med vojno so duhovnike in bogoslovce pregnali iz Maribora. Tudi po drugi svetovni vojni zaradi takratnih razmer Bogoslovje v Mariboru ni moglo (smelo) oživeti in so vsi slovenski bogoslovci (podobno kot zdaj) bivali v ljubljanskem bogoslovju. Zaradi naraščanja števila bogoslovcev so leta 1968 odprli oddelek ljubljanske Teološke fakultete in za namen Oddelka teološke fakultete nadzidali stavbo Stolnega župnišča za dve nadstropji. V letih 1968–1994 so bivali v Mariboru bogoslovci 4., 5. in 6. letnika, z letom 1994 pa so se vsi letniki Bogoslovja preselili v Maribor. Še vedno upamo na boljše čase, da bo več bogoslovcev in bo primerno, da bi bivali v Mariboru. Stališče nadškofije je, da ti prostori v osnovi ostajajo, za kar so bili namenjeni. V času, ko v Mariboru ni bogoslovcev, pa bo mogoča v njih kakšna druga pastoralna dejavnost.«
»V mariborski nadškofiji in v Cerkvi na Slovenskem še vedno močno odmeva prisilni odstop ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa in mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška. Čeprav je na finančni zlom družb, ki so bile povezane z mariborsko nadškofijo, vplivalo veliko dejavnikov, sta oba pastirja krajevnih Cerkva prevzela moralno odgovornost in na vabilo papeža Frančiška sprejela odstop od nadškofovske službe,« je v nedavnem pismu duhovnikom, redovnikom, diakonom, bogoslovcem, sestram redovnicam in vsemu božjemu ljudstvu zapisal apostolski administrator mariborske nadškofije, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Dodal je: »Bog daj, da bi se tudi v tem tragičnem dogajanju uresničevala modrost apostola Pavla, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu. To je tudi naloga apostolskega administratorja mariborske nadškofije, ki mi jo je zaupal papež Frančišek.« |
Nadškofijskega kanclerja Janeza Lesniko smo mimogrede tudi vprašali, kako da nam njihov tiskovni predstavnik Igor Vojinovič, sicer univerzitetni diplomirani novinar, že dlje ni poslal nobenega sporočila. Pojasnil je: »Igor Vojinovič že nekaj časa ni več zaposlen na mariborski nadškofiji. Zaradi znanih razmer smo bili prisiljeni odpustiti kar nekaj delavcev, med njimi tudi Igorja.« |
