MARIBOR – Štajerci se že od nekdaj čutijo zapostavljene zaradi Ljubljane, iz katere naj bi politiki vodili državo preveč centralistično, zaradi česar da za Maribor ostane premalo sredstev za normalni razvoj. Zadnja odločitev ministrstva za kulturo jim takšno mnenje le še potrjuje. Vsaj tako so prepričani na mariborski občini, kjer so razburjeni zaradi sklepa ministrstva, da jim ne bo dodelilo treh milijonov evrov za obnovo vzhodnega dela mariborskega gradu, kljub njihovi uspešni kandidaturi, saj so se izmed vseh 57 projektov iz vse Slovenije, ki so bili prijavljeni, znašli na tretjem mestu. Ministrstvo pojasnjuje, da je njihova komisija storila napako.
Na tretjem mestu
Mariborski grad, ki ga je leta 1655 začel graditi grof Brandis in stoji v središču mesta ob Grajskem trgu, Trgu svobode in Trgu generala Maistra, je ena izmed najlepših stavb v Mariboru, nanj je ponosen vsak meščan. Prav zato je Mestna občina Maribor (MOM) že leta 2010 sprejela načrt tretje faze obnove, a se je zavleklo zaradi težav pri izbiri arhitekta, nato pa še zato, ker so morali spremeniti gradbeno dovoljenje iz leta 2003.
V začetku lanskega oktobra se je MOM prijavil na tretji razpis ministrstva za kulturo za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Občina je namreč želela dobiti denar za obnovo vzhodnega dela gradu. Zaradi pomembnosti in dobro pripravljenega projekta se je obnova vzhodnega krila izmed 57 prispelih projektov uvrstila na tretje mesto med šestimi izbranimi. Zbrala je 85 točk, kar je bilo dovolj, da je ministrstvo na svoji strani objavilo, da je projekt izbran.
Veselje mariborskih občinarjev pa ni trajalo dolgo, saj je ministrstvo za kulturo konec decembra izdalo sklep, da se projekt MOM zavrne, ker naj bi zbral premalo točk, in sicer zgolj 75. Tiskovna predstavnica MOM Taja Kordigel pojasnjuje nerazumnost te odločitve: »Mestna občina Maribor se kristalno zaveda izjemnega pomena obnove mariborskega gradu, saj bi ta aktivno prispevala k razvoju turizma, ohranjanju kulturne dediščine in razvoju podjetništva v središču mesta, saj bo več obiskovalcev prispevalo k razvoju različnih podjetniških iniciativ. Dokončna obnova gradu pa bi izpolnila tudi vse kriterije kakovostnega varovanja kulturne dediščine.«
Zato na občini ne razumejo odločitve ministrstva, ki si je naknadno premislilo in ugotovilo, da projekt ni vreden podpore, in to šele potem, ko je že dalo zeleno luč za obnovo vzhodnega krila gradu. In to kljub temu da je že imel vso potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo. »Celotna vrednost projekta je približno štiri milijone evrov, od tega smo dobili odobreno sofinanciranje v vrednosti tri milijone evrov. Z uspešno kandidaturo za EU sofinanciranje prek ministrstva za kulturo si je MOM pridobil realno možnost za že dolgo načrtovano obnovo vzhodnega dela gradu, Pokrajinski muzej Maribor pa možnost izvedbe predvidenih novih programov žive dediščine.« Zaplet je še toliko bolj boleč, ker je bil eden od pogojev razpisa, da se obnova konča najpozneje sredi naslednjega leta in da v praksi zaživi že konec leta 2015, zaradi zapleta pa se ta datum vse bolj odmika.
Napačna merila
Na ministrstvu za kulturo so se posuli s pepelom in priznali, da so storili napako ter da v bistvu nikoli niso prav zares hoteli dati denarja za obnovo vzhodnega krila mariborskega gradu, temveč je pri prvi objavi rezultatov nastala pomota: »Napaka je toliko večja, ker so bili objavljeni rezultati napačni.« Kot se je izkazalo, je v. d. generalne sekretarke Lilijana Kodrič pri parafiranju sklepov ugotovila, da je bilo merilo, po katerem so izbrali tiste projekte, ki jih bodo financirali, uporabljeno različno in pomanjkljivo.
Minister Uroš Grilc je zaradi dvoma o ustreznosti točkovanja že decembra sklical sestanek s strokovno komisijo. Ugotovilo se je, da je komisija točkovala tako, da so bili višje ocenjeni projekti, ki bodo v naslednjih petih letih pritegnili manj obiskovalcev, kot pa projekti, ki bodo že v prvem letu imeli veliko več obiskovalcev. »Prav tako so se pri tem segmentu pojavile še druge nedoslednosti, da sta na primer dva projekta dosegla isto število točk, čeprav je eden izmed njiju izkazoval izjave o mreženju s tremi partnerji s področja kulture, drugi pa teh izjav ni predložil.«
Nenavadno je tudi, da nobeden izmed prijavljenih projektov ni dosegel vseh 25 točk za dejavnost, ki bo uvajala nove smernice v kulturni ustvarjalnosti. »Kar pomeni, da je umanjkala vsebinska ocena izpolnjevanja tega merila.« Zaradi tega je tudi strokovna komisija soglašala, da je bila uporaba omenjenega merila napačna. Pri preostalih merilih pa naj ne bi bilo napak. Prav zato je minister ponovno naložil komisiji, da ponovno pregleda vse vloge in jih na novo oceni. Kot kaže trenutno, med novimi izbranci projekta obnove vzhodnega dela mariborskega gradu ni več.
Nove ocene komisije
Ker se je komisija ministrstva za kulturo s slabim delom osramotila pred javnostjo, je tokrat pohitela in že popravila napako: »Zaradi ugotovitev o neenotni rabi merila je komisija še enkrat točkovala vse prispele vloge. Novo točkovanje je prednostni vrstni red projektov, sprejetih v sofinanciranje, spremenilo. Na podlagi teh rezultatov smo izdali sklepe o sofinanciranju oziroma zavrnitvi sofinanciranja projektov. Končni vrstni red predloga prejemnikov sredstev bomo na spletnih straneh objavili po prejemu dokazil, da so vsi prijavitelji sklepe tudi prevzeli.«
