LJUBLJANA – Opozicijski SDS je v minulem tednu zaradi izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, s pripravo katerega vlada, zelo blago povedano, še kar zavlačuje, napovedal ustavno obtožbo. Vodja poslanske skupine SDS je bil zelo jasen: če do jutri vlada še ne bo predlagala izvedbenega zakona, bo opozicija pač zagotovo predlagala ustavno obtožbo. Ali vlada res noče predlagati takšnega zakona? Ni nobenega dvoma, da je minilo že 20 dni, odkar je poslanec SDS mag. Branko Grims na vlado premierke mag. Alenke Bratušek naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem je zaskrbljeno opozoril, da Slovenija še vedno ni izpolnila svoje zaveze, ki jo je državni zbor povsem nedvoumno zapisal v ustavnem zakonu o fiskalnem pravilu.
Pravna država, kjer ustava ni važna
Točno, že maja lani je državni zbor v ustavo zapisal določilo o fiskalnem pravilu, kar naj bi sočasno pomenilo, da nobena prihodnja slovenska vlada ne bo odslej več smela načrtovati nesmotrnega (nevzdržnega) zapravljanja proračunskega denarja. Tako maja lani sprejeto ustavno določilo slovensko politiko, še posebno parlamentarno večino, izrecno (ali samo na papirju?) zavezuje, da najpozneje v šestih mesecih sprejme tudi še zakon o uresničevanju tega ustavnega določila, ki naj bi ga jim predlagala vlada. Še več, državni zbor bi moral izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu sprejeti že pred koncem lanskega novembra. In? Koalicija premierke Bratuškove se za zdaj požvižga na tisto, kar je svojčas podprla in danes piše v ustavnem določilu o fiskalnem pravilu. Opozicija ima glede nečesa vsekakor prav: ne moreš biti na oblasti in trditi, da ti gre za pravno državo, hkrati pa ne upoštevati oziroma kršiti ustavna določila.
Še bolj neverjetno je, kako brezmejno so se pripravljeni sprenevedati predstavniki različnih delov slovenske strankokracije: večina jih pravi, češ da o morebitni podpori morebitnemu predlogu ustavne obtožbe še niso razpravljali. Jasno, da niso mogli. Mar to pomeni, da mislijo, da bodo, če in ko bodo, začeli razpravljati tudi o tem, ali je sploh treba spoštovati (upoštevati) tisto, kar piše v ustavi?
Če omenimo samo najočitnejši primer trenutnega sprenevedanja glede izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Pozitivna Slovenija, na primer, pravi, da konec koncev niti ni nujno, da vlada pripravi in predlaga izvedbeni zakon. Ker? Ker bi ga lahko predlagali tudi poslanci. Saj res. Bi bila vladna koalicija pripravljena podpreti zakon, če bi ga predlagali poslanci opozicije? To pa je menda zgolj hipotetično vprašanje, a ne?
Po predsednikih tokrat premierka? Znano je, da je slovenski parlament v zadnjih 24 letih samo dvakrat obravnaval (presojal utemeljenost) predlagane ustavne obtožbe, o katerih se odloča z večino glasov vseh poslank in poslancev. Obakrat (o predlogu ustavne obtožbe zoper dr. Janeza Drnovška in pozneje še o predlogu ustavne obtožbe proti dr. Danilu Türku) je sicer parlamentarna večina poskusa opozicije zatrla že v kali in ni dopustila, da bi o predlogih odločalo ustavno sodišče. Tokrat bo nekoliko drugače morda vsaj zaradi tega, ker opozicija žuga s predlogom ustavne obtožbe predsednici vlade mag. Alenki Bratušek, ne pa predsedniku države. Predsednik ustavnega sodišča (US) mag. Miroslav Mozetič je že decembra lani (v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo) dejal, da, če je neki izvedbeni zakon pač nujno potreben za to, da se lahko uveljavi fiskalno pravilo (da se končno začne vzdržno načrtovanje proračunskih izdatkov, op. J. V.), potem bo v zdajšnjem položaju, ko vlada sploh ne predlaga zakona, najbrž težko uveljaviti fiskalno pravilo. |
