Mar je Maja zadnja risinja na Kočevskem?

LJUBLJANA – Strokovnjaki iz skupine za ekologijo živali oddelka za biologijo biotehniške fakultete lahko le nemo opazujejo zaton populacije risa v slovenskih gozdovih. Za izumiranje navajajo dva razloga: parjenje med risi v sorodstvu in deloma krivolov v preteklosti.

Ris bo izginil

Že leta 2008 nam je biolog, raziskovalec risa v Sloveniji in član omenjene skupine za ekologijo živali Miha Krofel zatrjeval, da je ta zver v Sloveniji resno ogrožena: »Je v veliki nevarnosti, da izgine iz naših gozdov.«

Že dolgo je največja mačka v Evropi. Nekoč je živela po vseh gozdovih Evrope in v Alpah, a so jo do druge svetovne vojne zdesetkali, ponekod pa dobesedno iztrebili. Žal so jo pregnali tudi s Snežnika, iz Kočevskega roga in Gorskega kotarja na Hrvaškem, ki za zver pomenijo enotno sklenjeno življenjsko območje.

Leta 1973 so slovenski lovci v kočevske gozdove naselili šest risov (tri samice in tri samce) iz Slovaške. Motiv je bil naravovarstven in velja za eno prvih uspešnih ponovnih naselitev te velike mačke v Evropi. A tudi lovskopolitičen, saj je bila zaradi svoje skrivnostne narave prestižni lovski plen. Medtem ko volk divjad preganja kilometre in kilometre, ris čaka v zasedi in upleni žival z enim bliskovitim napadom. Slovenski strokovnjaki so ugotovili, da lahko volk divjad preganja tudi 30 kilometrov, ris pa za divjadjo ne teče več kot 60 metrov.

Po naselitvi se je uspešno razmnoževal in v 20 letih razširil na celotno območje Kočevske, Notranjske, Trnovskega gozda, Triglavskega narodnega parka in, kot navaja švicarska strokovnjakinja Jobin Molinarijeva s sodelavci, se pojavlja tudi v Karavankah. Toda ob koncu 90. let so strokovnjaki opazili, da z njimi nekaj ni v redu, saj njihovo število upada.

Lovske zgodbe

Kljub dolgoletnemu spremljanju, proučevanju in popolni prepovedi odstrela tega plenilca se je populacija vidno zmanjševala. Pred 10 leti so v javnosti še krožile ocene, da jih v Sloveniji živi od 60 do 70. Danes prof. Ivan Kos, član skupine za ekologijo živali, z zadržkom ugiba njihovo morebitno število: »Preprosto si ne upamo govoriti o številu, mnenja so različna, v Sloveniji jih morebiti še živi od 15 do 20.«

Najprej so sumili krivolov, ki ga je bilo po mnenju nekaterih kar nekaj. Del lovcev je bil tradicionalno mnenja, da je ris kot vrhunski plenilec v gozdu škodljiv, češ da pobija zdrave in lepe, se pravi trofejne živali. Zanimivo pri tem je, da je omenjeni odstotek lovcev cenil volka. »Volk preganja živali in izloča slabotne in bolne, medtem ko ris kavsne po najboljših,« so mi razlagali lovci leta 2009 v koči na Mašunu. Kot nam je takrat pojasnil Kos, je vloga tega plenilca v gozdu malce bolj zapletena in na prvi pogled težje dojemljiva kot pri volku: »Poenostavljena razlaga je ta, da ris na nekem območju resda upleni tudi najbolj zdrave primerke, če mu pridejo na pot. Vendar postane divjad po nekaj napadih na tem območju previdna in ris se mora premakniti na drugo območje, kjer spet polovi neprevidne in tako v nedogled. Skratka, tudi pri njem gre za naravno selekcijo, ki pa je za laike malo bolj zapletena.«

A tudi lovci se spreminjajo. Po zadnjih anketah skupine za ekologijo živali je 15 odstotkov lovcev takih, ki imajo do risa negativno stališče. Zaradi vsesplošnega upada njegove populacije tudi krivolov po mnenju Kosa nima več tako močne vloge.

Bratje in sestre

Strokovnjaki so že ob koncu 90. posumili, da bi lahko bilo parjenje v sorodu ključni razlog za izumiranje te zveri. Kot rečeno, so leta 1973 na Kočevsko naselili tri pare iz Slovaške, ki so se v prvih letih uspešno razmnožili na območju Slovenije in Hrvaške. Toda v 90. se je očitno zataknilo, kot kaže, je bil osnovni genetski material treh parov preozek. Kljub začetnemu naraščanju števila je bila genetska pestrost z vsako naslednjo generacijo slabša.

Kot je v izjavi za javnost zapisal Tomaž Skrbinšek, vodja genetskih raziskav v skupini za ekologijo živali: »Prišli smo že tako daleč, da je stanje danes podobno, kot bi se parili bratje in sestre.«

Posledice parjenja v sorodstvu pri risih so katastrofalne. Izražajo se v odpovedi srca, v deformaciji skeleta, pojavi se levkemija, tudi uspešnost razmnoževanja je precej slabša.

Prof. Ivan Kos ocenjuje, da bo ta zver izginila iz slovenskih gozdov, če ne bomo doselili novih živali. Najprimernejše živali bi bile iz Slovaške. Risa imajo tudi v Švici, a osebki izvirajo tudi iz podobne ponovne naselitve kakor pri nas.