LJUBLJANA – V ponedeljek je bil v državnem svetu posvet o vprašanjih, povezanih z volitvami v Sloveniji. Razpravljavci so komentirali analizo in tudi povsem konkretna priporočila, ki jih je po lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah za našo državico pripravil ODIHR (Urad OVSE za demokratične inštitucije in človekove pravice).
Izdal nam je tudi priporočilo glede dvojne volilne pravice pripadnikov obeh manjšin: po merilih Beneške komisije (Evropske komisije za demokracijo skozi pravo) naj bi bil v Sloveniji izpolnjen le eden od treh pogojev, ki bi lahko upravičili uvedbo dvojne volilne pravice.
Nevarno zgledovanje po Hrvatih »Po odločbi ustavnega sodišča iz leta 1998 je že kazalo, da bo to, da smemo pripadniki narodnih skupnosti oddati dva glasova – to je v evropskem prostoru vsekakor unikum in demokratični nadstandard – sprejeto kot nekaj samoumevnega,« pravi Roberto Battelli. In nadaljuje: »ODIHR očitno nima nikakršnega občutka za politično dimenzijo posledic svojih priporočil. Sprememba dozdajšnje ureditve bi bila slab politični signal. Prvič, pokazali bi, s kakšno lahkotnostjo smo pripravljeni krčiti doslej uveljavljena načela. Hrvaška rešitev pa bi, še huje, pomenila resno nevarnost, da vse več Italijanov in Madžarov ne bo več hotelo oddati glasu za svojega predstavnika.« Po merilih Beneške komisije naj bi bil pri nas izpolnjen komajda eden od treh pogojev, ki bi pomenili upravičilo za dvojno volilno pravico. |
Večina naših pravnih strokovnjakov – treba je vedeti, da je ustavno sodišče po osamosvojitvi Slovenije kar osemkrat tehtalo različne dileme, povezane s pravicami obeh manjšin – je resda prepričana, da s tem, ko Italijanom in Madžarom že po (v) ustavi priznavamo dvojno volilno pravico (na državnozborskih volitvah lahko izbirajo med kandidati za enega od 88 »strankarskih« poslanskih sedežev, vendar tudi med kandidati za poslanca svoje narodne skupnosti), ne more biti nič narobe. No, generalni sekretar nove vlade Božo Predalič, ki je na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici lani doktoriral prav na temo dvojne volilne pravice manjšin v Sloveniji, je na posvetu dejal, da bi lahko gordijski vozel morda presekali tako, kot so to storili na Hrvaškem: da bi se moral vsak posamezni pripadnik manjšin opredeliti, ali želi voliti poslanca narodne skupnosti ali poslanca neke politične stranke oziroma liste.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli je opozoril, da bi uvedba hrvaškega modela zagotovo povzročila, da bi poslanca manjšin sčasoma volilo vse manj in manj volivcev. Mimogrede: edina resna raziskava, opravljena v zadnjih 20 letih, je pokazala, da številni, ki so se še leta 1991 opredeljevali za pripadnike manjšin, že leta 2002 tega niso bili več pripravljeni storiti.
