LJUBLJANA – Slovenija je bogata z gobami, več kot 40 je zavarovanih, torej jih ne smemo nabirati, med najbolj priljubljene in najbolj znane spadajo jurčki, lisičke in dežnikarice. A letošnja sezona gobarjem ni preveč naklonjena, v nasprotju z lansko ni najboljša, ravno nasprotno: slišati je, da je ena najslabših v zadnjih sto letih! Gobe sicer so, a jih je manj in tudi manj vrst, posledice poletne suše, pač.
A čeprav jih je malo, brez težav ne gre
Ljudje množično odhajajo v gozdove, ko zagledajo gobo, jo, hop, pospravijo v košaro. Ni boljšega od mlade dežnikarice. Pa je res bila ta? Kmalu po zaužitju se lahko pojavijo bruhanje, bolečine v trebuhu in driska: vse to so lahko znaki, da ste se zastrupili z gobami!
»Letošnjo jesen smo v centru za zastrupitve prejeli 24 klicev zdravnikov o 35 bolnikih, ki so se zastrupili z gobami. Dva zastrupljenca sta bila sprejeta na naš oddelek. Nihče se ni zastrupil z zeleno mušnico ali podobno gobo in nihče ni umrl,« nam je povedal doc. dr. Miran Brvar, dr. med., iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana in še, da so septembra in oktobra lani obravnavali desetkrat več primerov!
Z gobami pač ni heca
V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob se je treba takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na podlagi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava; če bo treba, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v centru za zastrupitve. Ne smemo se zanašati na to, da bo driska v dnevu ali dveh minila: če se zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko po prehodnem izboljšanju prebavnih težav nastane huda okvara organov, predvsem jeter in ledvic ter tudi smrt! Število hospitalizacij zaradi zastrupitev z gobami po posameznih letih niha, odvisno je tudi od gobje sezone. Veliko bolnikov se v zadnjih letih obravnava in spremlja samo ambulantno. Vse, pri katerih zdravniki sumijo na zastrupitev s smrtno nevarnimi gobami, ali v primeru hudih prebavnih težav oziroma resnih zapletov (napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju ali driski, zlasti pri otrocih in starejših) po zaužitju sicer užitnih gob praviloma hospitalizirajo.
Prim. Marija Jamšek, dr. med., iz Centra za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana svetuje, da je treba pri nabiranju in uživanju gob upoštevati nekaj zlatih pravil: nabirajmo in jejmo le tiste, ki jih dobro poznamo; gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive, najbolje jih je uživati kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih ne jejmo zvečer pred spanjem; nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej, v prvih 24 urah kot svež obrok hrane ali jih ustrezno konzervirajmo, na primer blanširajmo in zamrznimo, sušimo; ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v hladnih shrambah ali hladilniku. Niso primerna hrana za majhne otroke, starejše in bolnike z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku.
Niti (dobri) poznavalci gob niso imuni za zastrupitev, če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo ali pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti.