Denar je nemara edini jezik, ki ga razumejo prav vsi narodi tega sveta. Brez njega je težko, a – roko na srce – tudi z novci v dlaneh ni lahko. Že res, da reši prenekatero težavo, a vsaj toliko jih tudi ustvari na novo. Je, denimo, najbolj umazana stvar, kar jih ljudje prijemajo z rokami, bolj celo kot kljuke na javnih vecejih ali držala na javnih prevoznih sredstvih. Na enem samem bankovcu je v poprečju neverjetnih 26.000 za zdravje škodljivih bakterij. Dokazano! Pa vendar si le eden od petih Evropejcev po stiku z denarjem umije roke. Ker pač živimo takšne čase. Ko je sreča, da ga držimo v rokah, močnejša od zavedanja o nevarnosti okužbe. Včasih, denimo v Angliji, so vaščani celo verjeli, da je denar kriv za epidemijo kuge, temu primerno so ga razkuževali v koritih, napolnjenih s kisom.
Slovenci peremo denar drugače, sodobneje. Da pa bi si zavoljo njega umivali roke, še nisem ne videl ne slišal. Eni si jih ne umivajo, ker za to ni razloga, ker denar bolj ali manj le pobožno gledajo. Za druge je denar merilo poštenosti; več ga imajo, bolj so pošteni. Za tretje je kot gnojilo; če ga pravi čas ne raztrosijo, začne smrdeti. Takih, ki ga pridno trosijo, je mnogo več, kot si nemara mislimo. Včeraj so, denimo, Hrvatje ljubosumno sporočili, da smo Slovenci daleč najštevilnejši kupci nepremičnin v lepi njihovi. Od skupaj 42.000 v zadnjih dveh desetletjih prodanih vikendov smo jih pokupili kar tretjino, daleč za nami so potem obubožani Nemci, Avstrijci, Italijani, Madžari in Britanci. Slovenci na leto poprečno od naših južnih sosedov kupimo skoraj dva tisoč (!) nepremičnin. Z denarjem. Kajpak umazanim. Tako in drugače.
Pod Alpami prisegamo na keš. Nekako otipljivejši, sigurnejši je od raznih dajnersov, masterkardov, vis. Tudi pijemo pretežno na keš. In sploh ne tako malo. Povprečno spustimo v enem letu po grlu dobrih enajst litrov čistega alkohola. V družbi sto šestinosemdesetih držav sveta smo na uglednem petindvajsetem mestu. Vrh kajpak zasedajo Belorusi, Litovci, Moldavci, Rusi, Ukrajinci s štirimi do šestimi popitimi litri več po glavi, imenitni osmi so Hrvati, na prebivalca jim pripada 13 litrov špirita.
Sploh sta denar in alko tesna zaveznika. Drug brez drugega ne moreta. Pijemo, ko ga imamo, in pijemo, ker ga nimamo. In za zdravje škodljiva sta tudi oba.