RADOVLJICA – Čeprav bi morala biti družina zadnje zatočišče pred zunanjim svetom, je včasih ravno družinsko okolje vir konfliktov. Najhuje je, ko starši spravijo na noge otroke, ti pa jih na stara leta vržejo na cesto. Nekaj takšnega se dogaja v primeru družine Kapus iz Radovljice, kjer sta mama in sin povsem na nasprotnih bregovih. Spor je prišel tako daleč, da se mama obrača po pomoč, ker jo hoče njen sin na stara leta vreči iz hiše, on pa zatrjuje, da je bila z njim grda vse življenje. V spor se je morala vmešati policija. Ali bo 85-letna ženička na koncu pristala na cesti?
Dosmrtna uporaba
Življenjska zgodba 85-letne Marice Kapus iz Radovljice ni bila rožnata. Kmalu ji je umrl oče in kot zadnja izmed šestih otrok je morala skrbeti za družino in bila za vse kriva. Kljub temu se ji je sreča nasmehnila, ko je 25. maja 1945 spoznala moža, ki je s 17. udarniško divizijo iz Srbije prišel osvobodit Slovenijo izpod okupatorja. Z otroki so nekaj let živeli v prostorih gasilskega doma, nato pa so leta 1957 dobili občinsko stanovanje v večstanovanjski hiši. Po osamosvojitvi Slovenije sta se Marica in njen mož odločila, da ne bosta sama odkupila stanovanja po Jazbinškovem zakonu, temveč naj ga odkupi sin Branko, ki bo po njuni smrti živel v njem. Hkrati pa so se dogovorili, da bosta lahko sama v njem prebivala do smrti. »Bili smo delavska družina, ko smo prišli sem. Takrat nas je bilo sedem, danes pa sem sama. Vse sama opravim okoli hiše, nikogar nimam,« nam je začela pripovedovati svojo zgodbo Marica.
Vse je bilo v redu, dokler ji po dolgotrajni bolezni ni umrl mož leta 1999. Kmalu zatem naj bi se sinu, po njenih besedah, porodili apetiti po stanovanju. »S sinom smo se zmenili, da bo on odkupil stanovanje, ampak smo se hkrati dogovorili, da bo skrbel zame. Napaka je, da je bil to ustni dogovor, da nismo nič podpisali. Z možem sva se zmenila, da ne bova odkupila stanovanja, saj je bil zelo bolan. Sin je živel z ženo, ki se je pred tremi leti hudo poškodovala, in takrat se je še zares začelo. Jaz sem jo imela zelo rada, zdaj pa je še videti več ne smem,« nam je opisovala, kako naj bi jo sin začel najprej lepo, nato pa še grdo prepričevati, naj se izseli.
V dom ali pa v grob!
Ker ni želela iz stanovanja, v katerem je živela vse življenje in v katerem je želela počakati tudi na odhod s tega sveta, pravi, da so se začeli pritiski nanjo: »Najprej je sin hotel, da se izselim v neko najemniško stanovanje. Rekla sem, da ne grem, ker me lahko kadar koli vržejo ven. Nato me je peljal še v eno, ki je bilo visoko v bloku. Jaz pa rabim stanovanje v pritličju, saj ne morem po stopnicah. Ker nisem hotela na stara leta ven iz stanovanja, kjer živim že vse življenje, je začel razgrajati. Od ponedeljka do nedelje me je šikaniral. Ko je rekel, naj grem ven, in sem samo rekla, da ne grem, saj sem tudi jaz prispevala za stanovanje, je začel razgrajati. Udaril me sicer ni, ampak je malo manjkalo. Sedela sem tam v kotu in rekla, da ne grem, pa se je začel dreti, da grem lahko kamor hočem, v dom ali pa v grob.« Kot da psihološko trpinčenje ne bi bilo dovolj, so 85-letno Marico neznanci začeli strašiti v nočnih urah, zato sumi, da jih je nagovoril sin Branko: »Ponoči so se razne stvari dogajale, od trkanja na okna, groženj po telefonu do razbijanja okoli hiše. Potem smo o tem obvestili policijo in se je nehalo.«
Sin je proti mami vložil že tri tožbe na sodišče
S prvo je od nje zahteval uporabnino za tri leta nazaj, čeprav Marica redno sama plačuje vse položnice in jih tudi skrbno hrani kot dokaz. Z drugo tožbo jo je želel vreči iz stanovanja, s tretjo pa je zahteval uporabnino za naprej. Ker ima ženica za našo državo previsoko pokojnino, ki znaša nekaj več kot 400 evrov, ni bila upravičena do brezplačne pravne pomoči. Na srečo ji brezplačno pomaga družinski prijatelj Remzo Skenderević, ki nam je povedal: »Ni sporno, da je sin lastnik hiše, sporno pa je, da mamo meče iz hiše. Zato ji pomagam, saj sin ne more tako ravnati z njo!«
Razočarana gospa kljub temu da ji grozi, da jo bo sin na stara leta vrgel iz stanovanja, ohranja pozitivno razmišljanje in upanje, vseeno pa pove: »Na videz sem mu oprostila, v duši pa mu ne morem. Nikoli ne bom rekla, da ni moj sin, ampak v duši mu pa ne morem odpustiti, saj sem tako skrbela za otroke, zdaj pa tako. Štiri otroke sem imela, ko ni bilo vrtca in pralnega stroja, pa nobeden ni bil lačen ali strgan, zdaj pa mi tako vrača.«
»Mama na stara leta še laže«
Branko Kapus nam je povedal, da je bila mama vse življenje grda do njega, na stara leta pa, kot je dejal, še laže. V pojasnilo pa nam poslal še dopis okrajnemu sodišču v Radovljici, v katerem piše, da je prav on tisti, ki mu želijo škodovati. Mama naj bi natančno vedela, da z ženo vlagata v hišo, ker jo nameravata prodati. Zato sta ji tudi pokazala nekaj stanovanj, pa ji ni bilo nikjer všeč. Kot nadaljuje, je hišo kupil kar trikrat. »Vendar sem bil srečen, ker sem pač mislil, da bom poslej mirno živel.« Nato pa ga je presenetila kazenska ovadba, ki naj bi jo proti njemu sprožila mama. »Bil sem tako presenečen, da sem skoraj zajokal, čeprav me v življenju skoraj nihče ni videl jokati …Toženo stranko sem nazadnje, kakor že nekajkrat prej, skoraj na kolenih prosil, naj se preseli v moje stanovanje, pa je odločno odklonila.« Imel je že kupca, ki bi rešil njegove finančne težave, saj je bil dolžan 100.000 evrov, hkrati pa bi lahko mami kupil še stanovanje, a ona ni želela ven. Zato je na koncu prodal stanovanje, v katerem sta bivala z ženo. »Torej, poskusili smo čisto vse, kar je v človeških zmožnostih, pa ji ni mogoče pomagati, nasprotno po Radovljici in povsod, kjer jo kdo hoče poslušati, širi take klevete, da se zgrozim, ko mi jih ljudje povedo … Zaradi takega odnosa tožene stranke sem se odločil zavrniti vsakršno poravnavo, tudi stanovanje naj ji priskrbijo ljudje, s katerimi se tako dobro razume in neizmerno ceni njihovo svetovanje.«
