GRIŽE PRI ŽALCU – Tistega hladnega dne, ko smo po naključju zasledili fotografijo dveh mladih in njune skromne poroke na onkološkem inštitutu 9. februarja letos, smo slutili, da bomo priča lepi, a pretresljivi ljubezenski zgodbi. In njen konec je bil na žalost resnično tragičen: dva otroka sta na pomlad ostala brez matere, mož brez ljubljene žene. Žalujejo vsi, tudi tisti, ki so zgodbo družine Jerman poznali samo iz časopisa. Pomagali ste jim tudi vi, spoštovane bralke in bralci, v skladu Ivana Krambergerja ste zanje zbrali 1500 evrov. Hvaležnost Jermanovih je brezmejna.
Zatipala zatrdlino
Avgusta 2015 je bila 30-letna nikdar bolna, zdaj žal pokojna Tanja Jerman na porodniškem dopustu, mesece pred tem je povila čudovitega, zdravega dečka, s partnerjem Jožetom sta drugorojenca poimenovala Žan. Živeli so kot podnajemniki, v stari hiši v Migojnicah. Tako rekoč pred koncem porodniškega dopusta je Tanja, ki je pekla slaščice v Celju, zatipala polcentimetrsko bulico na dojki. Prva postaja je bil obisk družinske ginekologinje v ZD Trbovlje, dr. Cvetke Skušek Fakin, sicer žene Sama Fakina, veljaka, ki je na čelu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije že devet let, zadnje leto kot vršilec dolžnosti, državni zbor ga namreč noče potrditi kot direktorja za še naslednji mandat.
Dr. Fakinova je zdravila že Tanjino mamo Dušanko Tomše, ki je šest let pred hčerko umrla za rakom jajčnikov, ta je v osnovi kot diagnoza rak dojke, kar pa so Tanji povedali šele v Ljubljani. Njena mati je imela samo 49 let. »Njene skrbi, genske predispozicije, ki so Tanji obetale veliko več možnosti obolenja za karcinomom, je preslišala,« pove 33-letni vdovec Jože Jerman. Pozneje je z ultrazvočnim pregledom potrdil besede dr. Fakinove še predstojnik trboveljske porodnišnice dr. Miroslav Jurca.
Gre za istega primarija, ki se bo med drugim zaradi smrti dvojčkov Aleksa in Luke Grebenca, ki sta umrla pred porodom januarja letos, morda zagovarjal na sodišču, če pravnik toženih, odvetnik Andrej Kac, in tožeče stranke, pravnik Milan Vajda, ne najdeta skupnega jezika pri odškodninskem zahtevku zaradi smrti sinov.
Napotnico za specialistični pregled v Ljubljani je Tanja dobila po tretjem obisku, po dveh mesecih, zatrdlina je bila na tisti dan velika že tri centimetre.
Bilo je prepozno, karcinom je bil otipljiv že na vratnih bezgavkah, je pokazal pregled v Ljubljani. Tanja in Jože sta se poročila na onkološkem inštitutu v bolniški sobi 14 na hodniku H2. Ko so jo odpustili, so mladi mamici preostali le še štirje meseci življenja.
Za otroka in kuhinjo
Ko smo obiskali družino, da bi ji izročili ček v imenu zvestih bralcev Novic, sta bila doma tudi Žan, ki bo avgusta upihnil dve svečki, in šestletna Hana. Letos gre v prvi razred. Tam, kjer je bila Tanjina bolniška postelja, je zdaj hladilnik. Stisnilo nas je pri srcu ob spominu, da smo pred nekaj meseci govorili z njo, upali, da se bo izvlekla, šalila se je z nami in si želela le, da bi si toliko opomogla, da gre popoldne po otroka v vrtec.
Dnevni prostor je posvečen Tanji. Vdovec je neskončno žalosten, vidimo v očeh, izrazu, govorici telesa. Mali Žan se drži sestrice, Hana pa pove, da jo mamica čuva v nebesih, da je angelček. Da jo zvečer najhuje pogreša. Pojasni, da gredo vsako nedeljo k mamici na grob, prižgejo ji svečko, povejo, kaj je novega.
Pri varstvu in vzgoji Jožetu pomagata dve sestri, brez njiju ne ve, kako bi zmogel. Pridna otroka sta, poslušata. Denar, ki ste ga z velikim srcem namenili Jermanovim, bo šel za oba otroka in za prenovo kuhinje, ki je bila na tem, da se jim zruši na glavo, dela so že začeli. Največ naredi Jože sam.
Sonce se je skrilo za oblake, ko smo se poslovili. Na dovozu pred hišo je še pomahala Hana.
Mogoče bi danes Tanja lahko živela za svoja otroka, mogoče bi bila zdrava, če bi jo le prvič uslišali, ko je hotela na dodatne preglede, in ji izročili napotnico za specialistični pregled v Ljubljani. Pokopali so jo 4. aprila.