LJUBLJANA – V zadnjih letih je postal skoraj že nekakšen trend, da številni nekdanji zaljubljenci, ki imajo otroka, po razpadu zveze podajajo najrazličnejše prijave o takšnem in drugačnem nasilju zoper partnerja. V ozadju sta maščevanje za prizadeta čustva in poskus onemogočanja stikov z otrokom. Žrtve takšnih dejanj in pozneje sistema so največkrat očetje, saj se centri za socialno delo in sodišča, ki sledijo njihovi oceni, skoraj brez izjeme postavijo na stran matere.
Predstavljamo vam zgodbo obupanega očeta J. U., ki želi ostati anonimen, saj si je po končani zvezi, v kateri se mu je rodila hči, ustvaril novo življenje in tudi novo družino. Začetek nesrečne zgodbe se začne s koncem zveze med njim in partnerico M. K., ki prihaja iz Makedonije. Po njegovih besedah je bila ta že prej poročena, vendar naj bi bila poroka fiktivna, zgolj z namenom pridobiti državljanstvo. Le devet mesecev po tem, ko se mu je rodila hči, se je skupna življenjska pot konec leta 2007 z M. K. končala, takrat pa so se težave za očeta šele dobro začele. Prišli so očitki o spolnem nasilju.
Mati hotela preprečiti stike
Mati je na vsak način hotela preprečevati stik otroka z očetom. »Ali je bila nedosegljiva ali ni imela časa. Prvih devet mesecev s hčerko nisva imela nobenih stikov. Pozneje so bili občasni stiki le štiri- ali petkrat na leto po dobro uro. Hčerka ni pri meni preživela nobenega praznika ali počitnic,« je svoje trpljenje opisoval oče.
Mati je vseskozi zatrjevala, da otrok odklanja stike, da ne želi iti k očetu. Na zahtevo matere je punčko pregledal tudi sodni izvedenec za psihologijo Tone Pačnik, ki ni potrdil materinih očitkov in obtožb, prav nasprotno. »Po študiju primera iz vidika stroke sodim, da otrok ne odklanja očeta. Nasprotno, do očeta goji pozitivna čustva in mu je v navezovalnem odnosu ena izmed bližnjih oseb. Razlogov za odklanjanje stikov pri očetu pa ne vidim. Deklica te stike zavrača z neracionalnimi izgovori, ki bi lahko bili posledica indoktrinacije,« je v izvedenskem mnenju zapisal Pačnik.
Glede na njegovo ugotovitev se je treba vprašati, ali se je Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik odzval na njegove ugotovitve o možnem naščuvanju otroka proti očetu. Medtem ko strokovnjak ugotavlja, da bi znala mati ščuvati hčerko proti očetu, pa na centru za socialno delo vztrajajo, da je mati primerna.
Ob tem velja omeniti, da je mati za izvedensko mnenje, za katero je očitno menila, da bo škodovalo očetu, morala odšteti 1500 evrov, sama pa s hčerko živi v leseni baraki.
Oče je bil vedno bolj prepričan, da socialna delavka Irena Žagar ne zastopa niti njegovih niti otrokovih interesov, temveč materine, zato je zahteval vpogled v spis centra za socialno delo. Zgrožen je ugotovil, da je bila vanj vložena tudi prijava nekdanje stanodajalke, ki je lani decembra na centru za socialno delo zatrdila, da je mati zanemarjala hčer. »M. prisiljuje, da laže tako kot ona. Čez vikende ji ne kuha toplih obrokov, daje ji le čokolino in mrzlo mleko ... M. je doma in ji ne pripravi toplega obroka, hčerki reče, naj si naredi sama, da ji ne bo sluga. Hrenovke je kar iz hladilnika, neskuhane, mrzle,« je socialni delavki Ireni Žagar pripovedovala nekdanja stanodajalka S. Č. Ni si težko predstavljati, kakšne občutke je imel oče, ko je pregledoval prijavo, o kateri se mu še sanjalo ni. O sumu zanemarjanja otrok ga socialna delavka sploh ni obvestila, čeprav je šlo za njegovega otroka?!
Oče bije dolgoletni boj za svojo hčer
Zaradi vsega navedenega je Žagarjeva v očeh očeta izgubila vse zaupanje, saj meni, da je pristranska, zato je zaprosil za njeno zamenjavo, in to večkrat. Center za socialno delo ga je vsakokrat zavrnil, dokler ni oče o tem obvestil ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Šele po posredovanju tega mu je center dodelil novo strokovno delavko, vendar po prepričanju očeta vse še vedno vodi Žagarjeva. »Mi smo jo dobili le na papirju. Irena Žagar je njena mentorica in vse dela ona, nam pošilja dopise,« pojasnjuje oče.
Zdaj za eno zadevo skrbita dve strokovni sodelavki, saj je Žagarjeva ostala strokovna sodelavka za mater in otroka. Težko bi rekli, da se je sum pristranskosti s to potezo razblinil. Oče tako bije dolgoletni boj za svojo hčer, za katero pa je zaradi »štiriletnega preprečevanja stikov« na sodišče že dal zahtevo, da se dodeli njemu, vendar sodišče o tem še ni odločalo. Glede na pretekle prakse pri nas je možnost, da bo sodišče otroka dodelilo očetu, minimalno. Upanje pa zanj umira zadnje.
Na Center za socialno delo Vič-Rudnik smo poslali kar nekaj vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.
