Malvazijo pijejo tudi že Štajerci

»Malvazija je kot ženska. Ko je mlada, lepo diši, je sveža, nekoliko bolj bogata v kislinskem slogu, drhteča, a ko jo spijemo, jo lahko kaj kmalu pozabimo. Da jo spoznamo, ko je že nekoliko bolj zrela, pa potrebujemo več vinske kulture, izkušnje, predznanje in drugačen pristop. Starejša ko je, težje jo razumemo, a ko se začne odpirati, ko dopusti, da jo spoznamo, si jo mnogo bolj zapomnimo in njen pookus nam ostane ter nas spremlja še dolgo,« pravi o malvaziji predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič.

Tudi kot aperitiv

Malvazija je značilno, za slovensko Istro prepoznavno belo vino, a domuje tudi na Krasu, v Vipavski dolini, Brdih in tam čez v Italiji pa tudi hrvaški Istri. V zadnjih desetletjih je pridobila kakovost, tako da je vse bolj prepoznavna. Primorci se celo pohvalijo, da tudi Štajerci, za katere je bilo to nekoč necenjeno vino, takšno za delavce, zdaj radi sežejo po njej. Res je, da je bilo nekoč to vino s težkim karakterjem, a danes živi v sto slogih in za vsakega poznavalca se najde prava malvazija. Ohlajena na približno 10 stopinj Celzija se odlično poda k ribam, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, nepikantnim sirom in ne nazadnje se jo ponuja tudi kot aperitiv, da o tem, kako je poleti dobra v špricarju, ne govorimo.

Ta prevladujoča bela istrska sorta živi vse bolj prepoznavno življenje tudi po zaslugi Društva vinogradnikov slovenske Istre in njihovega že 17. festivala Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Na tridnevnem dogajanju v soboto, nedeljo in ponedeljek v portoroškem Kongresnem centru hotela Slovenija je sodelovalo 60 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije s 122 vzorci malvazije. Seveda so obiskovalci lahko poskusili prav vse.

Vse se je začelo z vinsko obarvano kulinarično uverturo Malvazija Life, na kateri so kuharji iz LifeClass Hotels & Spa, ki so ambasadorji lokalnih dobrot iz avtohtonih izvirnih sestavin, pripravili tradicionalne jedi tega okoliša. Preostala dva dneva so sledile degustacije in strokovne ter kulinarične delavnice, kjer se je lahko spoznavalo različne odtenke te sorte in kako jih vkomponirati k hrani. Omislili so si celo delavnico, na kateri je italijanska sommelierka k vsaki nagrajeni malvaziji iskala ustrezno glasbo.

Poleg tega so predstavili ugotovitve mednarodnega evropskega projekta Malvazija TourIstra – Po poteh istrske malvazije. Poreški Inštitut za kmetijstvo in turizem ter Kmetijski inštitut Slovenije sta namreč zadnji dve leti proučevala malvazije, vzgojene na slovenskih in hrvaških tleh. Ker ima Istra tri različne tipe zemlje, na katerih raste ta trta, sta inštituta na podlagi tam gojenih trt iskala razlike v malvazijah, analizirala njihovo aromatiko in primerjala tehnologije pridelave.

Osem vinskih kraljic

Seveda je imel festival tudi tekmovalni značaj. Tako je bil izbor za sommelierja Slovenije letos že osmič. Člani komisije Tilen Praprotnik, Liliana Savioli, Ada Regina Freire, Rok Kerin, Gregor Kocjančič in Edi Rondič so izbirali med triinštiridesetimi malvazijami, ki so bile razdeljene v pet kategorij. V konkurenci penin je bila najbolje ocenjena fiore vina, malvazija campo 2013, med svežimi malvazija 2014 iz Vinske kleti Robi in Dorjano Korenika, med zrelimi malvazija classic 2013 Ekološkega vinogradništva Rodica, med maceriranimi malvazija 2012 Kmetija Cigoj, med tistimi s preostankom sladkorja pa sta se z enakim številom točk najbolje izkazali malvazija 2011 Kmetije Cigoj in malvazija pozna trgatev 2009 iz Vinakoper.

Kakovostna malvazija skratka pridobiva veljavo in z njo je v slovenski Istri zasajenih vedno več vinogradov. Rojevajo se njeni različni stili in imamo tudi že tako imenovane macerirane malvazije, ki se kot belo vino pridelujejo po postopku rdečega. Taka bogata malvazija lahko parira marsikateremu drugemu vinu, predvsem pa lahko osreči vsakogar in pospremi vsako jed.

Poleg več vitezov slovenskega in evropskega reda festivala ni zamudilo niti osem vinskih kraljic iz različnih slovenskih regij. V Portorož jih je povabila aktualna kraljica vin slovenske Istre Sara Pfeifer Pelicon. »Med našimi istrskimi vini je refošk kralj, malvazija pa kraljica. Jaz najraje segam po sveži in suhi. Zame je enkratna, ker je sadna, ima lepe sadne arome in je polna bogatega okusa,« je ponosna nanjo.