MOŠE, LJUBLJANA – Kmetje so v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice že večkrat javno opozorili in pozvali finančno ministrstvo, da je prag dohodkov za vstop v DDV za kmetije prenizek. A kot kaže, se financarji ne dajo. Samostojni podjetnik ali podjetje mora obračunavati davek na dodano vrednost (DDV), če na leto preseže 50.000 evrov prometa, v primeru kmetije pa prag ni določen glede na ustvarjeni letni promet, saj jih je večina premajhnih in poenostavljeno povedano ne ustvarijo nikakršnega presežka.
Prag dohodkov za vstop v DDV je po zakonu o DDV (94. člen) določen glede na katastrski dohodek osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetiji, in ta je 7500 evrov. Če bi ostalo pri tem, bi bilo vse v redu, saj bi redke presegle to mejo. Ker pa oblast na vse načine poskuša prav vsakega vrtičkarja spraviti v strogo finančno shemo, so s pravilnikom o izvajanju zakona o DDV dodali, da se kot katastrski dohodek upoštevajo vsi dohodki, kot jih definira zakon o dohodnini, kamor pa spadajo tudi subvencije. To pomeni, da se v osnovo za DDV na kmetiji štejejo tudi subvencije, ki jih kmet prejme za svoje njive, travnike, vinograde, pašnike. Direktor KGZS Branko Ravnik se je že večkrat pogajal na finančnem ministrstvu, nazadnje 29. maja z državnim sekretarjem ministrstva za finance Tilnom Božičem, in pozival, naj vendarle povišajo prag za vstop v območje DDV za kmete na 15.000 evrov. Hkrati naj iz osnove za obračunavanje DDV izvzamejo subvencije.
Kako lahko prenizko določen prag na kmetiji za vstop v DDV povzroči nočno moro kmetu, govori zgodba o 69-letnem Janezu Burgerju, ki z ženo Katico že desetletja kmetuje v Mošah pri Smedniku. Na 21 hektarjev veliki kmetiji, od tega je 10 ha njiv, 4 ha travnikov in 7 ha pašnikov, redita od 10 do 15 telic, kolikor nanese leto. Kmetijo je samopreskrbna, z njo se ne da prav nič zaslužiti, se pa da skromno živeti z naravo. Ker mora kolobariti, je v preteklih dveh letih na nekaj parcel zasejal tudi zelenjavo: korenje, buče... Zaradi pospeševanja pridelave zelenjave lahko kmet prejme tudi več kot 1000 evrov na hektar. Hkrati je zasejal lucerno, grah, kar mu je prineslo subvencije iz naslova beljakovinskih komponent. »Tako sem imel 9500 evrov dohodka in padel v DDV.« Na ekstenzivni pašni kmetiji, na kateri v nič ne investirajo, ki je daleč od proizvodne. »Niti računalnika nimam, zdaj bom moral pa obračunavati DDV.« To pomeni, da bo moral Janez voditi papirje kot podjetje z milijon evri prihodkov. Samo lani je določeni prag 7500 evrov v Sloveniji preseglo 789 kmetij, skoraj nobena proizvodno naravnana, kjer je DDV smiseln. Gre pravzaprav za preprosto rešljivo politično vprašanje. Kmetje predlagajo, naj se za osnovo vzame le katastrski dohodek, v tem primeru zdaj določen prag 7500 ostaja, drugače naj se dvigne na 15.000 evrov.
Zmeda na ministrstvu Zdi se da na finančnem ministrstvu še sami prav ne vedo, kaj počnejo. Kot smo neuradno izvedeli, so kmetom in predstavnikom KGZS enkrat zatrjevali, da v osnovo za DDV (7500) spadajo vse subvencije, sekretar Božič pa zatrjuje, da ni tako, da gredo v prag za izračun DDV samo obdavčljive subvencije. |