CELJE – Trije mali delničarji Premogovnika Velenje, MP Naložbe, Towra in Intertrade ITC v likvidaciji, so izgubili tožbo zoper 13 sedanjih in nekdanjih predsednikov uprav in nadzornikov Premogovnika Velenje, HSE in Teš. Sojenje se je pred sodnikom Dušanom Erjavcem v Celju začelo in končalo v petek, piše današnje Delo.
Omenjeni trije mali delničarji so v tožbi, ki so jo vložili pred slabimi tremi leti, zaradi domnevnega oškodovanja lastniškega kapitala zahtevali plačilo odškodnine Premogovniku Velenje v višini 17,4 milijona evrov. Tožba se je nanašala na prodajo premoga pod ceno družbama HSE in Teš, podlaga zanjo pa je bilo revizijsko poročilo o poslovanju Premogovnika Velenje med letoma 2005 in 2009.
Kot piše Delo, omenjeni trije mali delničarji ne dosegajo več predpisanega zakonskega deleža lastništva Premogovnika Velenje in zato nimajo aktivne procesne legitimacije, zaradi česar ne morejo uveljavljati tožbenega zahtevka.
Njihov status se je spremenil julija letos na skupščini Premogovnika Velenje, ko je večinski lastnik HSE izglasoval znižanje kapitala družbe s 113,8 na 2,7 milijona evrov, nato pa jo je dokapitaliziral za 71,6 milijona evrov. S tem se je delež malih delničarjev z 22 znižal na manj kot 10 odstotkov delnic.
Ozadje dogajanja
Na gospodarskem oddelku celjskega okrožnega sodišča se ubadajo z eno najvišjih tožb za plačilo odškodnine pri nas. Gre za kar 17,4 milijona evrov vreden odškodninski zahtevek, ki so ga – sklicujoč se na zakon o gospodarskih družbah – vložila podjetja MP Naložbe, Towra iz Luksemburga in Intertrade v likvidaciji, z njim pa na sodišče privedla kar 15 fizičnih in pravnih oseb. Tožniki so mali delničarji Premogovnika Velenje (PV) in so prepričani, da so toženci – gre za vodilne kadre PV, HSE in Teš – tisti, ki so imeli posredno ali neposredno vpliv na poslovanje premogovnika.
Na seznamu toženih so se znašli Sonja Kugonič, Vladimir Malenkovič, Milan Medved, Matjaž Janežič, Simon Tot, Drago Dolinar, Jadranko Medak, Franc Žerdin, Alojz Stana, Viljem Pozeb, Borut Meh, Jože Zagožen, Damijan Koletnik ter družbi HSE in Teš. Za Zagožna, ki je medtem umrl, so postopek ustavili, ni pa znano, ali bodo v pravdo vstopili njegovi dediči. Nihče od toženih se včeraj ni pojavil na sodišču, temveč so po kostanj v žerjavico poslali šesterico odvetnikov, ki seveda ni skoparila z ugovori, pomisleki, prerekanji in zavračanji navedb nasprotne strani. Družbo Intertrade, ki je že izbrisana iz registra, je nasledila KD Kapital, a če bo lahko nastopala v pravdi, bo s posebnim sklepom odločil sodnik Dušan Erjavec.
Zaplet, ki je botroval vložitvi tako visoke odškodninske tožbe, je nastal avgusta 2012, ko na skupščini PV niso obravnavali revizijskega poročila, pozneje pa se je izkazalo, da obstajata dve različici, česar mali delničarji dolgo niso vedeli. V prvi, ki je bila osnova za tožbo, so revizorji ugotovili oškodovanje lastniškega kapitala za 17,4 milijona evrov (za toliko naj bi bili dotlej zaradi nizke cene premoga oškodovani vsi delničarji). V drugi verziji, ki naj bi jo po posredovanju večinskih lastnikov HSE predrugačili, pa v zaključnem delu navajajo le še 1,5 milijona evrov poslovne škode. Tožeče stranke zastopa odvetnik Vladimir Bilič, ki pravi, da je do urgentnih sprememb zaključkov revizije prišlo v času, ko je v Celje pohitel po prvo revizijsko verzijo, nato pa se je očitno nekomu zelo mudilo, ker mu ni bilo v interesu, da bi prvotno poročilo prišlo v javnost, saj bi škodovalo PV.
»Pri približno 70 milijonih evrov izgube ni bilo treba osnovnega kapitala zmanjševati za kar 111 milijonov evrov. To je manipulacija. Ne bomo se spraševali, kdo je povzročil škodo, a to so bili lahko le organi vodenja. PV in njegov večinski lastnik HSE sta kapitalsko, kadrovsko in organizacijsko prepletena, in PV mora zdaj pokrivati 70 milijonov izgube, ki je dolga leta nastajala, ni pa bila poknjižena,« dodaja Bilič.
Odvetniki toženih so menili, da procesna zakonodaja takšnih tožb sploh ne bi smela dopuščati, da je tožba posledica težav med tožečimi družbeniki, da gre za zlorabo instituta sodnega varstva in da naj tožniki zadevo uredijo s HSE, namesto da vpletajo vse. Najbolj pa je odvetnike zanimalo, kdo bo poravnal stroške postopka; zaradi visokega punktuma bodo ti astronomski, saj že v tej začetni fazi dosegajo skoraj pol milijona evrov. Nagrada za postopek znaša 100.000 evrov, odvetniku pa za vsak narok pripada 42 tisočakov – če zastopa več strank, je znesek še višji. Samo za takso so tožniki po naših izračunih odšteli dobrih 38.000 evrov.
