LJUBLJANA – Eno najpogostejših vprašanj v zadnjih dneh je, kako je mogoče, da lahko veliko in varno letalo, kot je boeing 777 malezijskega prevoznika, dobesedno izgine z obličja Zemlje. Po svetovnem spletu že krožijo številne zarote, kdo je povzročil izginotje letala in kaj se je zgodilo. Takšne ali drugačne teorije so še toliko plodnejše, ker je letalstvo področje, o katerem povprečen smrtnik ni najbolj podučen. Pa se lahko kaj podobnega zgodi tudi v Sloveniji?
Izginulo malezijsko letalo: kako delujejo radarski sistemi?
Nadzorovana Evropa
»V evropskem zračnem prostoru je letalo, kot je malezijski boeing 777, tako nadzorovano, da menim, da je nemogoče, da se zgodi kaj podobnega. Vse letališča kontrolirajo zračni prostor in vse letalske družbe morajo načrte poleta izpolniti,« pravi Jan Lieven Jolič, kontrolor zračnega letenja. V Evropi in Sloveniji se informacija o letalu, ki poleti, sproži že po 10 minutah po poletu in vse podatke o letalu (na kateri točki bo vstopilo v zračni prostor, na kateri višini, v kateri smeri in kje bo čez 10 minut) imajo vsaj dve do tri sosednje države v okolici (odvisno od velikosti).
Pri manjših letalih je drugače
Evropski zračni prostor je tako nadzorovan, da ni mogoče, da bi neko letalo v Sloveniji letelo 10 minut, ne da bi za to vedela kontrola zračnega prostora. Do izginotja letala pri nas bi lahko prišlo le v primeru manjšega zasebnega letala, ki leti v tako imenovanem zračnem prostoru, ki ni kontroliran (to je v vsaki državi drugače urejeno). »Manjšim letalom (za 3 do 4 osebe) namreč ni treba oddati načrta poleta, ni potrebna niti oprema, ki jo radarji vidijo, in teoretično bi bilo možno, da bi se takemu letalu kaj zgodilo in da o tem nihče ne bi nič vedel. To bi bila v Sloveniji ali Evropi edina takšna možnost,« pojasnjuje Jolič.
Sogovornik sicer ne želi ugibati, kaj se je zgodilo z malezijskim letalom. S stališča stroke v evropskem prostoru pa ocenjuje, da je letelo v zračnem prostoru, ki zaradi ogromnih razdalj ni pokrito z radarji, kar pomeni, da se izvaja t. i. proceduralna področna kontrola letenja. To pomeni, da se je pilot dolžan javljati kontrolorju v določenem časovnem intervalu (20 minut, pol ure ali več) oziroma v nekem intervalu pilota pokliče kontrolor letenja in ga povpraša o poziciji in smeri letala ter pridobi želene podatke.
V tem času se pri hitrosti, s katero letijo velika letala (več kot 950 kilometrov na uro), preletijo velike razdalje, opozori sogovornik. Položaj letala je še težje določiti, če se pilot znotraj intervala ni javil kontrolorju.
»Špekulirati, kaj se je zgodilo, ni hvaležno. Moje mnenje je, da je šlo za nesrečo in da je le stvar časa, kdaj bodo letalo našli,« dodaja. Verjetno gre za to, da ni radarskega spremljanja letal in da obstaja ogromno časovno okno in nobenega oprijemljivega podatka o tem, kje je letalo nazadnje bilo. In če se želi zdaj ugotoviti, kje je, je treba pregledati ogromno območje. Kot opozarja Jolič, je letalo lahko spremenilo smer, poleg tega pa lahko tudi med padanjem preleti veliko razdaljo.
»Letala ne padajo z neba kot kamen«
Eden od poznavalcev letalstva, ki se ni želel poimensko izpostaviti, pa meni, da je nenavadno, da se je vse skupaj pripetilo ob menda dobrih vremenskih razmerah v času leta, izkušenemu pilotu in dokaj zanesljivemu letalu boeing 777, ki z izjemo lanske nesreče s tremi žrtvami v ameriškem San Franciscu do zdaj ni imelo hujše nesreče, poleg tega pa letalski prevoznik Malaysia Airlines ni na črni listi letalskih družb.
Glede na dejstvo, da ni bil poslan klic v sili, še predvideva, da se je, kar koli že, zgodilo zelo hitro, saj letala ne padajo z neba kot kamen, dokler so v enem kosu in tudi sistemi so potrojeni tako, da je varnost res na visoki ravni. Poleg tega lahko letalo, kot je boeing 777, v primeru odpovedi motorjev nekoliko tudi jadra. Tudi električno napajanje ima varovanje (back up) tako, da bi pilot lahko javil okvaro oziroma klical v sili, saj delujejo tudi osnovni instrumenti.
Dve razlagi: eksplozija ali namerno strmoglavljenje
Če se pilot ni javil, sta po mnenju sogovornika mogoči dve razlagi: in sicer eksplozija letala v zraku (podtaknjena bomba, zadetek z raketo) ali namerno strmoglavljenje letala, ki ga je povzročil pilot oziroma kopilot (podoben primer se je že zgodil).
Dvomi, da bi šlo za ugrabitev, sploh ker ugrabitelji običajno postavljajo zahteve, pilot pa lahko »s tihim alarmom« sporoči kontroli letenja, da je letalo ugrabljeno. »V razne teorije zarot, ki krožijo po internetu, ne verjamem,« pravi sogovornik in dodaja, da je vse skupaj res čudno.