NA KOŽO

Mala slaba banka

Objavljeno 28. september 2015 00.20 | Posodobljeno 28. september 2015 00.21 | Piše: Matej Lahovnik

Ustanovitev male slabe banke je ekonomsko neracionalna rešitev.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenije resno proučujeta možnost, da bi po tem, ko je država v sanacijo bančnega sistema vložila že več milijard evrov, ustanovili še nekakšno malo slabo banko. Ta naj bi se menda ukvarjala s prestrukturiranjem malih podjetij. Gre za še eno potencialno ekonomsko neracionalno rešitev in vtis je, da so oblikovalci ekonomske politike rahlo izgubljeni. Računsko sodišče je konec julija letos pri pregledu zaključnega računa države ugotovilo, da je bila lanska več kot 428 milijonov evrov težka pomoč države Factor banki in Probanki brez ustrezne pravne podlage. Že pred tem je Računsko sodišče opozorilo na celo vrsto nepravilnosti pri delovanju »velike« slabe banke oziroma DUTB. Tako nas že same ugotovitve Računskega sodišča napotujejo na sklep, da pri sanaciji bančnega sistema ni vse transparentno oziroma da nekateri trgajo koprive z rokami davkoplačevalcev. Po vseh teh zgodah in nezgodah s sanacijo bančnega sistema je zdaj zadnja stvar, ki je smiselna, ustanovitev še ene institucije, ki bi se ukvarjala tokrat menda samo s sanacijo malih podjetij. Zdi se, da se v vladi nekateri želijo oprijeti načela, da »če ne delujejo obstoječe institucije tako, kot bi morale, pač ustanovimo še eno novo«. Namesto da bi se vprašali, kaj je narobe z upravljanjem državnih bank, če se res ne vključujejo dovolj v sanacijo podjetniškega sektorja, bi si izmišljali nekakšne nove institucije in malo eksperimentirali z možnimi rešitvami. Vlada se bo težko kredibilno pogajala s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih, ko pa hkrati po drugi strani vedno znova najde denar za ne dovolj premišljene rešitve pri sanaciji bančnega sistema. Predvsem pa se bo, v primeru ustanovitve male slabe banke, izkazalo, da imajo še najmanj koristi od njenega delovanja tisti, ki naj bi jim bila namenjena, torej prezadolženi mali podjetniki in obrtniki. Navsezadnje, a nikakor ne najmanj pomembno pa se bo treba vprašati tisto, kar se sprašuje večina državljanov, in sicer kdo ima potem koristi od sanacije bančnega sistema, če je treba po tej domnevno uspešni sanaciji ustanavljati nove in nove institucije. 

Deli s prijatelji