TRZIN – V rožnati karirasti srajčki in s prikupnim čopkom na vrhu glave je sedela v svojem gugajočem se konjiču, kjer se zelo rada igra. »Živijo, Tija,« sem jo v pozdrav pobožala po rokici. Mala usteca so se razpotegnila v čudovit otroški nasmešek.
Tijina svojevrstna zahvala
Družino Pozvek iz Trzina smo obiskali v četrtek popoldne, da bi jim predali ček za 1500 evrov, toliko ste prek Krambergerjevega sklada za malo borko z izjemno redkim digeorgeevim sindromom in težko okvaro srca in pljuč zbrali vi, drage bralke in bralci. Zgodba male Tije vas ni pustila ravnodušne, vaša solidarnost in dobro srce pa sta do solz ganila njene starše, mamico Jasmino in očka Sreča.
Fotograf Igor nas je razporedil na kavč v njihovi dnevni sobi, da bi predajo simboličnega čeka tudi ovekovečili. »Boš prijela tole,« je hčerkico nagovarjala Jasmina. V tistem pa me je deklica s svojimi nežnimi ročicami močno stisnila za prst, kot bi mi hotela sporočiti, naj se vam v njenem imenu zahvalim za vašo dobrosrčnost.
Tija ne more niti govoriti niti hoditi, a svet zagotovo čuti in dojema na povsem svoj način. »Nedolžen otrok je še toliko bolj dovzeten za dobre misli in lepe želje ljudi, ki nas osebno sploh ne poznajo, a so nam kljub temu priskočili na pomoč,« je prizor komentirala Tijina mamica, oče Srečo pa je s tresočim glasom dodal: »Zavedam se, da so časi težki, da se večina komajda zmore boriti zase in da je na koncu meseca vsak cent pomemben. Zato vsak dar vaših bralk in bralcev še toliko bolj cenim.«
Najraje ima telebajske Kljub vsem težavam, s katerimi se spopadajo, družina Pozvek poskuša ostati pozitivna. »Kar nekajkrat smo se nasmejali na račun moje naivnosti. Prijateljice, ki prav tako imajo otroke, so mi večkrat potarnale, da svojih malčkov ne morejo odtrgati od televizorjev. ‘Ah kje, moja pa ni takšna. Risanke je sploh ne zanimajo, veliko raje se igra s kockami,’ sem jih prepričevala. No, odkar pa ima Tija nova očala, smo ugotovili, da je televizija v resnici ni zanimala zato – ker ni dobro videla! Zdaj bi vse dopoldneve preždela pred ekranom, najraje ima telebajske,« z nasmehom pove simpatična mamica. |
Borka od prvega dne
Tija Pozvek se je rodila v 29. tednu, bilo je 16. oktobra 2009. »Dr. Samo Vesel mi je nekaj dni pred porodom dejal, da naj ga, ko bom v porodnišnici, pokličem. In sem ga. On je sicer mislil, naj mu sporočim, ko bom že rodila, jaz pa sem ga razumela, naj mu javim takoj, ko me Srečo pripelje v porodnišnico. In sem mu. Na koncu se je to izkazalo za ključno: če dr. Vesel ne bi bil v bolnišnici že pred porodom, danes Tije ne bi bilo med nami. On je bil namreč tisti, ki je sestram in porodničarju zabičal, naj storijo vse, da moj otrok preživi,« se tistih oktobrskih dni spominja Jasmina.
Da z deklico ni vse v redu, so jima zdravniki povedali v 21. tednu nosečnosti. »Omenjali so več sindromov, med drugim tudi downovega, a z gotovostjo niso trdili ničesar. Seveda do zadnjega upaš, da ni res, da se bo otrok rodil zdrav.« Po porodu je bila diagnoza postavljena – digeorgeev sindrom. »Ta niti ni tako redek, a Tija je imela še hudo okvaro srca in pljuč. Tako majhne s tako zapleteno srčno napako ni hotel nihče operirati, klicala sva pet svetovnih zdravnikov. Prosila in moledovala sva toliko časa, da se je na koncu le opogumil izraelski zdravnik David Mishaly in nama povedal, da je na svetu samo še ena deklica, ki ima takšno bolezen. Otroci s takšno okvaro se namreč že rodijo mrtvi ali pa umrejo takoj po rojstvu. Pri operaciji mu je pomagal dr. Robert Blumauer.«
Prvo operacijo je Tija prestala pri dveh tednih, v prvem letu je imela na odprtem srcu še tri kirurške posege. »Ker je prva operacija hvala bogu uspela, so se Tiji možnosti za preživetje nekoliko povečale,« pove mamica, ki se je s hčerko po enem letu bivanja v bolnišnici končno lahko vrnila domov.
Še vedno lahko pomagate! Samoplačniške terapije, ki jih obiskuje Tija, družino Pozvek vsak dan stanejo 40 evrov. »Poleg tega so zdaj ugotovili, da je njena desna nogica krajša kot leva, kar jo seveda dodatno ovira pri gibanju. Na senzoriki so nama zato priporočili, da jo voziva še na posebne terapije v Specialistični center za osteopatijo, ki je za ljubljanskim Bežigradom. Vsaka takšna terapija nas bo stala dodatnih 50 evrov,« pojasni mamica Jasmina. Mali borki tako še vedno lahko pomagate do učinkovitega zdravljenja, denar se zbira na transakcijski račun Škofijske karitas Ljubljana, SI56 0214 0008 9842 562, namen nakazila »Tija«, sklicna številka 285569. |
Prvič na vseh štirih
Deklica je imela še kup zdravstvenih težav, več kot enkrat so jo celo oživljali. Njeno življenje tako rekoč vsak dan visi na nitki, a mala borka se ne da. Tiji so k velikemu napredku pomagale terapije, ki jih je njenim staršem predlagala logopedinja, a so na žalost samoplačniške. Prav zato smo za Pozvekove zbirali denar prek našega in vašega Krambergerjevega sklada.
»Vsak dan jo voziva v Center za senzorično integracijo v Šiško. Terapija traja približno uro, tam pa simuliramo Tijine točke po telesu. Center za ravnotežje, recimo, se spodbuja tako, da ji masiraš posebno točko na dlani. Že po nekaj tednih teh terapij smo opazili neverjeten napredek,« razloži Jasmina. A kot rečeno, morajo vse plačati sami – vsak dan 40 evrov za terapijo.
»Prav v teh dneh se je zgodilo nekaj neverjetnega, Tija se je prvič sama splazila skozi otroški predor. Marsikomu se to najbrž ne zdi nič posebnega oziroma je to nekaj samoumevnega, za nas pa je to prava mala zmaga in z Jasmino zdaj še bolj verjameva, da bo najin otrok nekoč sam hodil,« s solznimi očmi sklene ponosni očka.
