V soboto zjutraj sem letel na pošto plačat pozabljeno položnico za RTV – da se že rodimo kot njihovi naročniki, mora biti protiustavno, jebemti –, ker bi me sicer rubili. Enako bi se mi na bančni račun usedli, če ne bi plačal dohodnine. Ampak jaz sem vzoren državljan, ki redno plačuje davke, torej spoštujem pravni red v državi, ki je ne spoštujem.
Po razkritju vseh, ki davčni in carinski upravi dolgujejo več kot pet jurjev, slovensko državo še bolj pomilujem. Z objavo seznama je državljanom sporočila, da pravnega reda ni sposobna vzdrževati. Zakonske mehanizme, s katerimi bi takšno davčno izmotavanje preprečila, kakor rečeno, ima – le prakticira ga zgolj na majhnih ribah. Zdaj pa kot užaljena, nemočna učiteljica na robu živčnega zloma na tablo napiše najbolj nagajive, že kar delinkventne paglavce in pričakuje, da jih bodo sošolci popljuvali, okrcali po prstih, se nehali z njimi družiti, ali kaj? Lepo prosim, paglavce prav malo briga, s kako veliki črkami so njihova imena napisana na tablo.
Recimo Mihael Karner, tega smo po cajtengih in tevejih vlačili gor in dol zaradi večmilijonskega internacionalnega preprodajanja steroidov, zdaj se bo pa usral, ker ga je objavil še Durs?!
Ali pa Igor Bavčar, ki se že tako mota po sodiščih zaradi finančnih malverzacij z Istrabenzom – res ga boli še uvrstitev na Dursovo listo.
Paglavci iz osnovne šole so zrasli v velike, prekaljene lopove, ki so moralo odpihnili iz svojega življenja kot peno s pira. Za sramotilni steber moraš imeti sram, oni ga nimajo.
Jaz ga imam, sram me je države, ki sploh pristaja na takšne utaje. V urejeni državi bi firme z Dursovega seznama že zdavnaj dobile ketno na vrata, fizične persone pa na roke. In, ne boste verjeli, takšne urejene države obstajajo. Imenujejo se Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Švedska ...
