GORENJE – Gorenju nad Zrečami so do leta 1955 rekli Sv. Kunigunda ali Šentjungert, potem pa Gorenje, saj noben kraj v Sloveniji ni smel imeti v imenu kaj takšnega, kar bi spominjalo na svetnike ali na kaj cerkvenega.
Je eden od pohorskih biserov, kot so Skomarje in Resnik na tej strani pa na drugi Kebelj, Tinje in Sv. Martin. Vabim vas na izlet v Gorenje, vasico s številnimi izhodišči za lepe izlete po Pohorju, seveda tudi na Roglo. Uživali boste vsi, kolesarji, pohodniki in planinci, tudi z avtom se da priti skoraj povsod. Kolesarska razgledna pot, dolga okoli 40 kilometrov, je še posebno lepa. Občudovali boste naravo, nabirali gobe, borovnice še celo septembra, spretnejši tudi brusnice.
Največja stavba v Gorenju je center šolskih in obšolskih dejavnosti z izjemno bogatim programom (www.csod.si), ki stoji na kraju nekdanje stare šole. V njem so tudi osnovna šola, vrtec in gasilski dom. Ko je stala še stara šola, mi je nekdanji učitelj Marjan Ungar dal šolsko kroniko, ki jo je po vojni obnovil, ker je med njo skoraj vsa zgorela, v njej pa so bili zapisani dogodki, zgodbe in bajke, kakršnih danes ne zna nihče več povedati. Lepo bi bilo, da bi ta kronika prišla nazaj v šolo v Gorenju.
Najbolj častitljiva stavba v Gorenju je župnijska cerkev svete Kunigunde, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1391, stoji pa na izjemno ugodni višinski razgledni točki (748 metrov nadmorske višine), od koder je razgled po vsej dolini vse do Boča, Donačke gore, na številne sosednje cerkve, vasi in druge gore. Od prvotne lesene stavbe je v cerkvi sv. Kunigunde ohranjen le mogočen zvonik iz prve polovice 14. stoletja, ki je bil nekoč odmaknjen od nje, ladjo in prezbiterij pa naj bi pozidali v drugi polovici tega stoletja. Ima pet oltarjev, glavni je posvečen zavetnici župnije cesarici Kunigundi, ki je bila za svetnico razglašena leta 1200, slika na platnu pa jo prikazuje v njeni ognjeni preizkušnji.
V Gorenju se je leta 1849 pri Blažičevih rodil spoštovani in ugledni cesarsko-kraljevi profesor Janez Koprivnik, ki se je lahko s svojim naravoslovnim in poljedelskim znanjem postavljal pred marsikaterim strokovnjakom. Vso ljubezen do Pohorja in bogato znanje je izrazil v obširni monografiji z naslovom Pohorje, sicer pa je bil avtor več knjig. Po njem se imenuje kulturno društvo v Gorenju. Do nedavnega je še stala njegova rojstna hiša s spominsko ploščo, ki pa je od lani ni več. O njem je Anton Gričnik napisal obširno knjigo z naslovom Koprivnik in njegovo Pohorje.
Iz Gorenja ni daleč do Resnika, kjer stoji cerkev sv. Jakoba, podružnica gorenjske sv. Kunigunde. Je vredna ogleda, tudi Jurij Vodovnik jo omenja v svoji pesmi. Na Resniku je ena najstarejših turističnih kmetij na Pohorju Pri Pačniku. Žal je gospodar letos umrl, a v ušesih mi še vedno odzvanjajo zvoki harmonike, kadar je raztegnil meh in svoj široki nasmeh, njegova žena pa je znala povedati recept, kako so skuhali svinjske kože s krompirjem.
Prevzeli vas bodo svet pohorskih prostranstev, prijaznost ljudi in urejenost domačij. Tu ni krize, ne ekonomske ne moralne. Ljudje živijo z naravo in ne sovražijo sami sebe. Če boste prišli sem gor, boste v bližini raja.
