LJUBLJANA – Julija je vodstvo NLB sprejelo sklep, da naj pripravljavci gradivo za seje uprave pripravljajo v slovenščini in angleščini oziroma samo v angleščini. To je posebno razhudilo poslanko SD Majdo Potrata, ki pravi, da se je s tem sklepom vodstvo NLB postavilo nad 11. člen slovenske ustave, ki določa, da je uradni jezik slovenščina, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, pa se kot uradni jezik uporablja tudi jezik manjšine. Nikjer v ustavi seveda ne piše, da je uradni jezik v Sloveniji tudi angleščina.
Zavzema se za ustavno rešitev
Potratovi se zdi sporno, da se je NLB odločil, da je angleščina prvi jezik, raba slovenščine pa je prepuščena svobodni odločitvi tistega, ki gradivo pripravlja. Poslanka pričakuje, da bo vodstvo NLB zato sporni sklep preklicalo in našlo rešitev, ki je zakonita in ustavna.
Škandalozno pojasnilo
Kot škandalozno je označila pojasnilo vodstva, da bo s tem ukrepom banka postala mednarodna finančna institucija. Potratova se sicer zaveda, da so banke hrbtenica gospodarskega razvoja, vendar bi »od odgovornega in ozaveščenega vodstva pričakovala več spoštovanja do ljudi, ki v tej državi veliko prispevamo za dokapitalizacije, in njihovih vrednot«.
Raba slovenščine je pravica in dolžnost
Ob tem se ji postavlja vprašanje, zakaj NLB vidi oviro v rabi slovenščine, kljub temu da je tuje banke na Slovenskem ne vidijo. Poudarila je še, da se »spoštovanje uradnega jezika, tako kot je določeno v 11. členu slovenske ustave, dokazuje z rabo, ne s praznimi besedami. Raba slovenščine je v tej državi pravica in dolžnost vseh odločevalcev je, da ljudem omogočimo uresničevati to pravico, ker je to v nacionalnem interesu.«
Kako dolgo bodo ljudje še podpirali dokapitalizacijo?
Prav tako ne razume, kako lahko vodstvo NLB pričakuje, »da bodo ljudje razumevajoče in v nedogled podpirali dokapitalizacijo, če vodstvo ne kaže dolžnega spoštovanja ustavnih in zakonskih določil? Če je dovzetno za statusne simbole, ne pa za nacionalne?«
Ima v Sloveniji slovenščina še kakšno vlogo?
In prav zato, ker je znanje tujih jezikov danes nujno, opozarja Potrata, se moramo še toliko bolj zavedati, da jezik ne opravlja zgolj sporazumevalne, ampak tudi identifikacijsko funkcijo. »Ljudje imamo različne poglede na svet, različno prepričanje in vrednote. Zato je pri vseh, ki odločamo o skupnih zadevah, velika odgovornost, da delujemo v javnem interesu. Slovenščina ima sporazumevalno vlogo, ima pa tudi simbolno in na tej ravni je za veliko večino državljank in državljanov Slovenije neodtujljiva pravica in predvsem vrednota,« je v odprtem pismu predsedniku uprave NLB Janku Medji še zapisala Majda Potrata.
Pojasnila NLB Iz NLB so sporočili, da je uporaba slovenskega jezika v NLB na prvem mestu, angleški jezik pa ga zgolj dopolnjuje, kadar je treba. Upravo NLB namreč sestavljajo tako domači kot tuji strokovnjaki, slednjim pa je treba ne glede na jezik omogočiti aktivno in nemoteno delovanje, piše STA. »Če želimo učinkovito odločanje in komuniciranje, je poleg uporabe slovenskega jezika potrebna tudi raba angleškega jezika. Priprava gradiv za delo vodstva banke tudi v angleškem jeziku je odraz te potrebe,« so zapisali. Ob tem poudarjajo, da so ves čas zavezani k spoštovanju zakonodaje, sporna navodila pa so s tega vidika »še enkrat preverili, jih dopolnili in nadgradili«. |
