NA KOŽO

Magna kot izziv

Objavljeno 17. oktober 2016 00.35 | Posodobljeno 17. oktober 2016 00.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Paradoks bi bil, če bi morali iskati delavce po območju nekdanje Jugoslavije.

V zadnjih tednih je odmevala novica, da naj bi proizvajalec avtomobilskih delov Magna Steyr iz Gradca v neposredni bližini Maribora odprl tovarno s 3000 novimi delovnimi mesti. V Hočah bi zgradili velik ličarski obrat, ki bi opravljal dela za avtomobilski družbi Jaguar Land Rover in BMW. Skupina Magna, ki jo je ustanovil kanadski milijonar avstrijskih korenin Frank Stronach, je vodilna podizvajalka avtomobilske industrije. Mnogo mehatronikov, avtomehanikov in strojnih inženirjev iz okolice Maribora in Prekmurja že zdaj dela za Magno v avstrijskem Gradcu.

Vsaka nova gospodarska naložba v okolico Maribora je lahko zelo pozitivna novica, saj v tem delu Slovenije primanjkuje delovnih mest. Prihod močnega tujega vlagatelja bi bil poslovna priložnost tudi za nekatera manjša podjetja v okolici. Seveda pa ne gre spregledati pasti, ki se pojavljajo v zvezi s tem poslom. Najprej se je treba zavedati, da gre za podizvajalca v avtomobilski industriji, in ne za končnega proizvajalca, kot je na primer pri nas Revoz oziroma Renault. Velik ličarski obrat ne ponuja ravno veliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Slovenci, zaposleni v Magni v Avstriji, sicer prejemajo zelo solidne neto plače med 1300 in 1800 evri, in če Magna seli del proizvodnje v Slovenijo v pričakovanju nižjih stroškov dela, je lahko to račun brez krčmarja. Še posebno ker so pri enakem netu izplačilu bruto stroški dela za podjetja v Sloveniji višji kot v Avstriji. Navsezadnje se večina raje zapelje v Gradec po 1500 evrov neto plače, kot da dela doma za tretjino ali polovico manj. Svojevrsten paradoks bi bil, če zaradi tega v Mariboru in okolici ne bi bilo dovolj interesa za slabše plačana delovna mesta in bi morali iskati delavce po vsem območju nekdanje Jugoslavije. Dodaten problem so zapleteni birokratski postopki pri nas in množica lastnikov zemljišč z različnimi interesi. Seveda ne smemo zanemariti niti, da bodo subvencije tujemu investitorju zbodle marsikaterega domačega podjetnika, ki državnih spodbud ni deležen, čeprav že vrsto let plačuje različne dajatve. Paradoks bi bil, če bi morali iskati delavce po območju nekdanje Jugoslavije. Matej Lahovnik Na kožo

Deli s prijatelji