LJUBLJANA – Magistrsko delo predsednice vlade ni plagiat, je ugotovil senat ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV). Natančnejšega prebiranja naloge z naslovom Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod so se na senatu lotili po tem, ko je po spletu zakrožil anonimni zapis, v katerem se premierki očita predvsem površno citiranje.
V treh mesecih
Senat FDV je magistrsko nalogo predsednice vlade pod drobnogled vzel v začetku aprila. Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik je takrat napovedal, da postopek ugotavljanja morebitnega plagiatorstva traja od tri do šest mesecev.
Konec postopka
»Senat FDV je 1. julija 2013 sprejel sklep o ustavitvi postopka za odvzem znanstvenega naslova mag. Alenki Bratušek na podlagi 179. člena Statuta Univerze v Ljubljani, ker pogoji za odvzem znanstvenega naslova, kot jih predvideva Statut Univerze v Ljubljani, ne obstajajo,« so danes sporočili s FDV.
1. Mag. Alenka Bratušek je v svoji magistrski nalogi avtorska dela drugih avtorjev sicer navajala v nasprotju z danes uveljavljenimi načini citiranja, vendar na podlagi kritičnega ovrednotenega zbranega gradiva in virov ni mogoče strokovno in znanstveno presoditi, da naloga v pomembnem delu ni rezultat njenega lastnega dela. 2. Poglavitni očitek, da naj bi bil del magistrske naloge prepisan iz vladnih gradiv, ki niso bila navedena med viri, in s tem predstavljen kot lasten prispevek avtorice, drži v delu, ki zadeva necitiranje vladnih gradiv. Vendar iz tega ni mogoče izpeljati sklepa, da si je prilastila tuje (skupinsko in v tem primeru neavtorsko) delo. Kot izhaja iz celotne dokumentacije, je bila Alenka Bratušek (so)avtorica teh gradiv. Ne glede na to bi seveda morala gradiva navesti med uporabljenimi viri in jih ustrezno citirati v besedilu naloge, vendar ta malomarnost ne more biti zadosten razlog za odvzem magistrskega naziva. Prav tako sta obseg in vsebinski pomen spornega dela besedila v primerjavi s celotnim besedilom magistrske naloge premajhna za takšno sankcioniranje. 3. Tudi zaradi drugih ugotovljenih nepravilnosti pri citiranju, povzemanju in uporabi virov, ko so slednji v besedilu nepopolno navedeni (manjkajo zlasti strani in/ali narekovaji), ki jih korektno znanstveno delo ne dopušča ter gredo vedno na račun diplomanta/-tke, pa tudi mentorjev/-ic, članov/-ic komisije in organov fakultete, ki potrjujejo taka dela, bi bil ukrep odvzema magistrskega naziva zaradi zagrešene malomarnosti nesorazmeren glede na težo in posledice storjenega dejanja. K temu velja dodati dejstvo, da so bila fakultetna pravila za pisanje diplomskih in seminarskih nalog v času, ko je nastal njen magisterij, precej bolj ohlapno zapisana, kot pa so danes. 4. Enako je mogoče presoditi o dejstvu, da je v magistrski nalogi navedeno večje število virov na koncu naloge, kot pa jih je bilo dejansko uporabljenih preko neposrednega citiranja. V tem kontekstu v magistrskem delu uporabljen izraz »temeljna literatura« vsebinsko, ne pa formalno, ni zavajajoč, kar izhaja že iz primerjave prijave in končnega besedila magistrske naloge, saj je mag. Alenka Bratušek spoznanja iz te literature aplicirala na svoj primer. 5. Končno je nujno tudi jasno opozoriti, da obravnavani primer v nobenem pogledu ni plagiat ali (sistematično in namensko) akademsko prisvajanje rezultatov tujega dela, če upoštevamo primerljive mednarodne (še zlasti nemške) standarde, ki so se uveljavili pri odkrivanju akademske nepoštenosti. |
