Po sušnem letu 2013 so si vodne zaloge v Sloveniji opomogle in danes smo zaradi pogostih padavin dobro preskrbljeni z vodo. Le v kratkem vročinskem valu od 7. do 12. junija je ponekod vsebnost vode v tleh zdrknila pod nivo lahke dostopnosti. Vroči dnevi konec prejšnjega tedna pa so spet nekoliko izsušili površinski sloj.
Dežja dovolj, močno izhlapevanje
Junija in v prvi polovici julija je padlo največ dežja v višje ležečih predelih severozahodne Slovenije, okrog 300 mm. Več kot 200 mm ga je padlo tudi na Goriškem, Koroškem, Gorenjskem (Bilje 243 mm, Slovenj Gradec 218 mm, Rateče 206 mm).
V večjem delu osrednje Slovenije, delu celjskega območja in delu Štajerske ga je padlo med 150 in 200 mm (Ljubljana 171 mm, Novo mesto 167 mm, Maribor 153 mm, Celje 209 mm). Najmanj pa ga je v tem času padlo v severovzhodni Sloveniji, 107 mm v Murski Soboti. V tem delu je bila skupna količina dežja letošnjega junija podobna kot v letih 2012 in 2013, ko ga je padlo malo nad 60 mm.
Poletje do zdaj ni prineslo daljšega vročinskega vala, čeprav so temperature zraka kljub vsemu nadpovprečne.
Kljub temu je bilo v letošnjem poletju v osrednji in severovzhodni Sloveniji od 14 do 19 dni, na Obali pa več kot 20 dni takšnih, ko je izhlapelo več kot 5 mm vode na dan.
Pogosti padavinski dnevi konec junija in v prvih dneh julija so meteorološko vodno bilanco (padavine minus izhlapevanje) iz že suhega stanja po vročinskem valu na začetku junija popravili v povprečno stanje vodne bilance tako na Obali kot tudi v severovzhodni Sloveniji.
Imamo 1986 ha oljčnikov
Oljka uspeva na območju s sredozemskim podnebjem. Gojili so jo že v stari Mezopotamiji. Pri starih ljudstvih je imela močan simbolni pomen. V starem Egiptu so jo uporabljali pri maziljenju faraonov kot simbol očiščenja. Pri Grkih je veljala za drevo boginje Atene. V grški zgodovini ima prispodobo miru, z vencem iz oljčnih vej so nagradili zmagovalce olimpijskih iger. Rimljani so z oljčnimi vejicami slavili svoje vojake, ki so se zmagovito vračali iz vojn. Zdravilne lastnosti oljčnega olja so opisovali že številni grški in rimski pisci.
Oljkarstvo pri nas je omejeno na slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, v manjši meri pa se razširja še na del Goriških brd ter Goriškega. Glede na gospodarske ali vremenske razmere je doživelo mnoge spremembe, intenziviranje se kaže od leta 1991, ko se je začelo obdobje večjih obnov oljčnikov. To je trajalo do leta 2005, ko so ukinili državno podporo za obnovo nasadov. V Sloveniji je bilo po podatkih o dejanski rabi tal leta 2013 1986 ha oljčnikov. Letni pridelki nihajo, v zadnjih letih pa količina oljčnega olja dosega od 500 do 700 ton. Poraba v Sloveniji je 1 kg na prebivalca/leto (20 % slovenskega oljčnega olja). V povprečju so oljčniki majhni (0,3 ha) in razdrobljeni. Le 4 odstotke jih je velikih nad 1 ha. V Sloveniji je bilo v letu 2013 v registru živilskih obratov vpisanih 21 oljarn za oljčno olje. Oljka navadno potrebuje 8 do 12 let do polne rodnosti. Stara drevesa so bolj odporna proti različnim vremenskim stresom, kot sta suša in pozeba, in dajejo bolj zanesljive pridelke.
Oljčna muha (Bactrocera oleae L.)
Lanska jesen z obilnim deževjem, izjemno mila in topla zima ter deževna pomlad so omogočale ugodne razmere za razmnoževanje oljčne muhe. Svetovalci Kmetijsko-gozdarske zbornice v Novi Gorici ugotavljajo, da je letos v nasprotju s prejšnjimi leti izjemno zgodnja, saj po njihovih izkušnjah ne napada plodov, dokler koščica ni formirana.
Plodovi, ki so zdaj okuženi, ne bodo ostali na oljkah, kar pomeni direkten izpad pridelka. Kmetijsko-gozdarska zbornica je zaprosila pristojno ministrstvo, naj izjemoma dovoli uporabo sredstva, ki bi omogočilo dolgoročno ukrepanje. Napad je najbolj intenziven v okolici Lucije, v Krkavčah in Strunjanu, ne le istrske belice, ki jo ima oljčna muha najraje, temveč tudi drugih sort.
22. julij 1968
Jutro je bilo za julij marsikje nenavadno sveže, na nekaterih planotah Notranjske se je pojavila slana. Na Babnem Polju so izmerili –0,7 °C, na Rakitni 0,5 °C, v Ratečah 1,8 °C, Ilirski Bistrici 3,8 °C in Postojni 3,9 °C.
Dež po vročem vikendu
Za nami je vroč vikend. Temperature zraka so se v JV delu Slovenije dvignile nad 33 °C. Začetek tedna pa je spet prinesel nemirno vreme s padavinami, ki so se marsikje razdivjale v intenzivne plohe in nevihte.
Vremenski obeti od 24. do 29. julija
Sredi tedna se bo jedro hladnega zraka že pomaknilo nad vzhodni Balkan in Črno morje, nad srednjo Evropo in našimi kraji pa bo območje enakomernega zračnega tlaka, ki bo vztrajalo tudi na začetku novega tedna. Ob šibkih vzhodnih vetrovih se bo nad našimi kraji zadrževal razmeroma topel in vlažen zrak.
Prevladovalo bo večinoma sončno vreme, predvsem popoldne pa se bodo še pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišje temperature bodo večinoma od 25 do 30 °C Dež po vročem vikendu
Za nami je vroč vikend. Temperature zraka so se v JV delu Slovenije dvignile nad 33 °C. Začetek tedna pa je spet prinesel nemirno vreme s padavinami, ki so se marsikje razdivjale v intenzivne plohe in nevihte.
