NA KOŽO

Lupljenje potrošnikov

Objavljeno 19. februar 2017 23.25 | Posodobljeno 19. februar 2017 23.27 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: kolumna

Skoraj dve tretjini cene energentov so davki, trošarine in prispevki.

Različne dajatve so pogosto prikriti način lupljenja potrošnikov, še posebno ko gre za nujne življenjske dobrine. Tako potrošniki ob nakupu določene dobrine plačamo samo manjši del za dejanske stroške proizvodnje, medtem ko gre večji del zneska za različne davke, trošarine in prispevke. Pravzaprav potrošniki tvegamo, da nas zadene kap, če natančneje pogledamo, kaj vse in v kakšni višini financiramo s svojo porabo. Poglejmo primer naftnih derivatov in elektrike. Liter najbolj prodajanega neosvinčenega bencina vas bo stal 1,3 evra, od tega je prodajna cena brez dajatev samo pol evra, preostalo pa so različne dajatve: takse za CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije ter za povrhu še trošarina in DDV. Skoraj dve tretjini oziroma 61,5 odstotka cene znašajo različne dajatve. Še slabše je, če pogledamo drobni tisk na računu za električno energijo. Takrat ugotovimo, da znaša dejanska cena električne energije le dobro tretjino zneska na računu oziroma okrog 35 odstotkov. Drugo so dajatve, kot so: omrežnina za prenos, pa omrežnina za distribucijo in dva prispevka. Porabniki na denarnici najbolj občutimo prispevek za soproizvodnjo in obnovljive vire, ki znaša že okrog 10 odstotkov zneska na računu. Država pa si tudi v tem primeru odreže največji kos s trošarino in DDV. Zato bi bilo toliko bolj absurdno, da bi uvajali še dodatne prispevke, kot je prispevek za prednostno dispečiranje. Državna energetska podjetja imajo lepe dobičke in še veliko možnosti za racionalizacijo poslovanja, hkrati pa smo ugotovili, da že zdaj namenjamo skoraj dve tretjini cene pri energentih za različne dajatve in prispevke. Če država išče dodatne vire, bi morala najprej natančno preveriti, ali so vsi ti različni prispevki utemeljeni v takšni višini. Ne smemo tudi zanemariti, da je v času krize država dvignila DDV in to takrat razglasila za začasen ukrep. Zdaj, ko vlada pravi, da je krize konec, pa nihče več ne razmišlja o znižanju DDV in vse kaže, da je še eno začasno zvišanje davka postalo trajno. 

Deli s prijatelji