LJUBLJANA – Interpelacija zoper finančnega ministra Uroša Čuferja zaradi razrešitve poslanca SDS Andreja Širclja s položaja neizvršnega direktorja slabe banke bi bila po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča nesmiselna. Ni težava v tem, da bi se Širclju očitala nestrokovnost, a ne more biti hkrati poslanec in neizvršni direktor slabe banke, meni Lukšič, ki je ministrstvo za finance že pred dnevi uvrstil med šibke člene te vlade.
Ponovil je, da ni naredilo ključnih zadev, za katere so se dogovorili: strategije upravljanja državnih podjetij, spremembe zakona o državnem holdingu in spremembe zakona o slabi banki. »Edino, kar je bilo zdaj v zadnjem tednu narejeno, je zamenjava neizvršnega direktorja slabe banke Andreja Širclja, ki je bil hkrati poslanec in neizvršni direktor,« je dejal in dodal, da je to še vedno premalo.
Tanko: Nagrajeni bodo tisti, ki so delali napake
O omenjeni razrešitvi sta danes spregovorila tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in Šircelj sam. Tanko meni, da je pravi razlog za razrešitev to, da nihče zunaj lobijev ne bi videl, kaj se dogaja znotraj slabe banke. »Začenja se prenos slabih terjatev, dosjejev, prvi prenosi se bodo naredili z nadzorovano likvidacijo, večji paketi pa bodo prihajali tudi s prenosom slabih terjatev oziroma čiščenjem portfelja NLB, NKBM, vzrok za razrešitev kolega Širclja pa je tudi odločitev o tem, da je treba zaščititi vse tiste, ki so sodelovali pri pripravah slabih dosjejev, in tiste, ki so prejemali sredstva iz bančnih portfeljev,« je pojasnil in posvaril, da bodo nagrajeni tisti, ki so delali napake.
O morebitni interpelaciji v torek
»Jutri bomo v poslanski skupini SDS odločali o tem, kaj bomo storili. Če bomo ocenili, da obstajajo utemeljeni razlogi, bomo zahtevo za interpelacijo proti odgovornemu ministru za finance tudi vložili. Več o tem pa jutri,« je še povedal vodja poslanske skupine SDS.
Šircelj: Gre za dodatno zadolževanje
Šircelj pa je izpostavil, da je vladajoča koalicija, ko je bila v opoziciji, vseskozi nasprotovala posebnemu zakonu, s katerim bi se urejale slabe terjatve bank, zato je prišlo tudi do razpisa referenduma, o katerem je potem odločalo ustavno sodišče, ki ga ni dovolilo. Vse to pomeni, da »v večini strank te koalicije nikoli ni bilo naravnanosti, da bi se bančne zadeve v Sloveniji urejale na transparenten način in da bi se zahtevala odgovornost tistih, ki so naredili nezakonita dejanja«. Po njegovem gre z ukrepi, ki jih vlada predlaga, za dodatno zadolževanje.
