Lucijin studenec za zdrave oči

Zadnja vas je znana po cerkvi sv. Lucije, ki je bila nekoč znana božja pot. Sveta Lucija (284–304) je priprošnjica zoper bolezni vida. Mladi krščanski mučenki so namreč pred smrtjo iztaknili oči. Pod cerkvijo je zdravilni studenec, v katerem si romarji umijejo oči. Vera domačinov in romarjev je izviru pripisala čudežno moč, zato ljudje še vedno prihajajo s prošnjo za vid ali za zdravje pri očesnih boleznih. Prvič se cerkev omenja leta 1464 v urbarjih briksenških škofov kot cerkev sv. Jošta, šele ob koncu 17. stoletja pa kot cerkev sv. Lucije.

Predhodnica današnje cerkve je bila posvečena v 15. stoletju in prvič prezidana v 17. Takrat je dobila pravokotno ladjo s porezanimi vogali in vhodno lopo. Iz tega obdobja je tudi imenitno izklesan bogat renesančni portal iz zelenega peračiškega tufa z letnico 1663. Na steni vhodne lope je freska Rožnovenske Matere božje med dvema svetnikoma.

Druga velika prezidava je bila najbrž leta 1767, na kar nakazuje letnica nad vhodom v zakristijo. S to prezidavo je cerkev dobila nov zvonik in kapelo. Glavni oltar iz marmorja, ki je posvečen sv. Luciji, je baročen, a ga je leta 1777 močno predelal kamnosek Gašpar Gollmayer iz Radovljice. Valentin Vrbnik je za oltar izdelal kipa sv. Agate in sv. Apolonije ter angelski glavi in Marijino kronanje v atiki. Kamnita kipa sv. Valentina in sv. Aleša sta delo Angela Puttija.

V kapeli je oltar sv. Jošta, ki je najverjetneje Gollmayerjevo delo iz leta 1777. Lesena kipa sv. Primoža in sv. Felicijana sta delo Valentina Vrbnika, angela v atiki pa delo Petra Žiwolskega. Slika v atiki, ki prikazuje Boga Očeta, je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. Stranska oltarja sta posvečena Sv. družini in sv. Boštjanu, po vsej verjetnosti pa sta delo radovljiške delavnice Janeza Vurnika s konca 19. stoletja. Sliki sta starejši, nastali sta okoli leta 1700. Iz obdobja renesanse je lesena prižnica na klesanem stebru, križev pot pa je delo podobarja Mateja Goričnika iz Radovljice, verjetno iz leta 1850.

Cerkev je v majhni vasi z nekoliko nenavadnim imenom, ki je včasih nosila ime cerkvene zavetnice sv. Lucije. K njeni priljubljenosti nekoč sta morda pripomogla lega ob pomembni prometni poti in pogled, ki se od tu ponuja na celotno deželo.

Več informacij o cerkvi boste dobili v župniji v bližnjih Begunjah na Gorenjskem, kjer boste v znani Avsenikovi gostilni Pri Jožovcu potešili žejo in lakoto. Gostilna deluje že od leta 1865. Ljubitelji slovenske narodno-zabavne glasbe lahko uživajo na koncertih in prireditvah v dvorani pod Avsenikovo marelo. Pri Avsenikovih lahko tudi prenočite in obiščete Muzej Avsenik.

Begunje na Gorenjskem so ob vznožju Karavank na skrajnem severnem delu radovljiške ravnine. Značilna gorenjska vas se ponaša s številnimi arheološkimi najdbami, mogočnim gradom Kamen in graščino Katzenstein ter ohranjenim Robačnekovim mlinom.

Bégne, kot jim rečejo domačini, imajo precej zgodovinskih in kulturnih zanimivosti, ki so sad lege in okolice naselja, predvsem pa tudi ustvarjalnega duha prebivalcev. Vas je ob potoku Begunjščica, osrednji del pa zaseda območje s cerkvijo sv. Urha na eni strani ceste in mogočno graščino Katzenstein s parkom na drugi.

Najstarejše sledi človekove naselitve spadajo v čas mlajše kamene dobe in se kažejo v jami Zijalki pod Jamarskim vrhom. Pod njim je na naravni terasi tudi gradišče Njivice s sledmi iz starejše bronaste dobe do starejše železne dobe. Na obe najdišči vas bo popeljala urejena in označena pohodna Lambergova pot.