LJUBLJANA – Predsednik državnega zbora Janko Veber, pred kratkim je še bil vodja poslanske skupine Lukšičevega SD, je v državni zbor (na včerajšnji popoldanski posvet o ustavnih spremembah) povabil predstavnike nekaterih civilnodružbenih ustanov oziroma organizacij. Najprej so bili tisti, ki jih je povabil – predstavnike civilne družbe je namreč povabil zelo selektivno oziroma nekaterih ni nameraval povabiti –, obveščeni, da bo posvet resda potekal za zaprtimi vrati, zaradi česar so predvčerajšnjim odločno protestirali iz Koalicije solidarnih, ki jo sestavljajo nekateri sindikati in druge organizacije (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, sindikalna konfederacija KNSS – Neodvisnost, Koordinacijski odbor kulture Slovenije, društvo Asociacija, Delavsko-punkerska univerza). No, pozneje je predsednik državnega zbora civilni družbi na vrat na nos le obljubil, da bo včerajšnji sestanek odprt za javnost. »Glede na to, da so vsi pogovori, ki jih vodim kot predsednik državnega zbora, po navadi zaprti za javnost, pa tudi zaradi spoštovanja do sogovornikov sem to zapisal tudi v tem vabilu,« se je poskušal opravičevati Veber. Kakor koli, prvotno vabilo je spremenil zaradi pritiska povabljenih in prvotno nepovabljenih predstavnikov civilne družbe in sindikatov.
Kljub vsemu je Vebru medtem že dalo nadvse pomenljivo zaušnico gibanje Vseslovenska ljudska vstaja (VLV), ki ga v javnosti predstavlja in zastopa Uroš Lubej: v vodstvu VLV so namreč sklenili, da se bodo podobnih sestankov s predstavniki strankokratske oligarhije udeleževali šele takrat, ko bo ta pripravljena izpolniti njihovih šest zahtev.
Povabil tudi tri pravne strokovnjake
Toda Veber je na včerajšnji posvet pričakovano povabil tudi tri njemu ljube pravne strokovnjake, Mira Cerarja ml., Igorja Kavčiča in Lojzeta Udeta, ki so bili na različnih sestankih v sobanah bodisi parlamentarnega bodisi vladnega poslopja v zadnjih dvajsetih letih tako rekoč že skoraj obvezni strokovni inventar minulih vladnih koalicij. Ude, denimo, je bil že pred več kot tridesetim leti kot načelnik tedanjega republiškega komiteja za zakonodajo član republiškega izvršnega sveta, ki ga je vodil Janez Zemljarič. Danes pa sicer kot upokojeni univerzitetni profesor »samo« direktor Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti ter po potrebi dežurni podpornik in zagovornik političnih stališč Lukšičevega SD in Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Če slovenske politične stranke čisto zares želijo demokratizirati (prečistiti) slovensko politično prizorišče in politični sistem, bi se vsaj po več desetletjih lahko za sodelovanje zahvalile nekaterim svojim večnim sopotnikom.
Skratka, če so se predstavniki nekaterih zgolj navidezno (!) civilnodružbenih društev in zvez, kot vse kaže, tudi včeraj politično sprenevedali, je gibanje Vseslovenska ljudska vstaja zelo jasno povedalo, da sicer ne želi zavračati dialoga, vendar je pripravljeno dialog vzpostaviti samo s kredibilno in legitimno oblastjo ter da zdajšnji poslanci in vlada takšne kredibilnosti žal le še nimajo. Ker? Ker so štiri stranke nove vladne koalicije po prepričanju VLV s politikantskim manevriranjem zavestno preprečile, da bi v času najhujše politične krize prišlo do kredibilne prehodne vlade, ki bi jo vodili moralno in politično neoporečni strokovnjaki. Ker so predsedniki koalicijskih SD, Desus in Državljanske liste (Igor Lukšič, Karl Erjavec, Gregor Virant) po izbruhu protestov še izjavljali, da so edina rešitev za Slovenijo predčasne volitve, ki naj bi omogočile prečiščenje Slovenije, pozneje, ko so njim in njihovim kadrom ponudili stolčke v novi vladi, pa na to povsem pozabili. Ker se premierka Alenka Bratušek in poslanci Pozitivne Slovenije še vedno niso ogradili od spornih ravnanj ljubljanskega župana Zorana Jankovića, poslanci SDS pa od minulega ravnanja svojega predsednika Janeza Janše.
