Lubadar uničil za 100 milijonov evrov dreves

LJUBLJANA – Žledolom prve dni februarja 2014 je v slovenskih gozdovih polomil dobrih devet milijonov kubičnih metrov dreves. Teža ledenih oblog je polomila dvakrat več drevja, kot je znašal povprečni letni posek pred žledom. Škoda je bila zares velika, posekati je treba tri milijone poškodovanih iglavcev in kar šest milijonov poškodovanih listavcev. Po besedah inž. Marije Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije jim je do zdaj uspelo sanitarno posekati nekaj čez polovico polomljenega drevja ali 4,5 milijona kubičnih metrov, od tega je približno polovica iglavcev (2,2 milijona) in približno polovica listavcev (2,3).

Gozdarji so takoj opozarjali na veliko nevarnost razvoja podlubnikov oz. lubadarjev, zato so z odločbami lastnikom določili, naj čim prej opravijo sanitarno sečnjo iglavcev, da se čim bolj prepreči namnožitev podlubnikov v poškodovanih iglavcih, kar pa zaradi velike količine seveda ni bilo mogoče. Poškodovani listavci ne pomenijo nevarnosti za namnožitev podlubnikov, zato odločbe velevajo posek listavcev do konca 2016. Žledolom je z veliko količino sveže poškodovanega lesa ustvaril idealne razmere za razvoj podlubnikov, med katerimi je lastnikom gozdov najnevarnejši in najbolj poznan osmerozobi smrekov lubadar. Toda če bi ostalo le pri tem, posek zaradi podlubnikov v letu 2015 ne bi dosegel rekordnih 1,8 milijona kubikov iglavcev, večinoma smreke.

Gozdarji so njihovo namnožitev beležili že v poletjih 2012 in 2013. Prišel je žled, nato še vroče poletje 2015, ko je lubadar po besedah Kolškove kar trikrat izletaval iz debel: »Zaradi ugodnih razmer se je poleti razmnoževalni ciklus skrajšal z normalnih 8 do 10 tednov na polovico, tako se je lubadar lani množil trikrat, namesto običajnih dveh generacij smo imeli tri.« Napovedi za letos so izjemno neugodne: »Tudi če bo letošnje poletje normalno toplo, bomo verjetno morali zaradi podlubnikov posekati še dva milijona kubičnih metrov smreke,« pravi Kolškova. Zatiralna sečnja mora biti opravljena, preden se lubadar na deblu razmnoži in izleti ter tako preide na druga drevesa. Za posek so na voljo pičli štirje tedni!

Mizerna cena, ogromna škoda

Hlod oz. les smreke, ki jo je napadel lubadar, se obarva značilno modro. »Tehnično ni nič slabši od zdrave smreke, a je les z estetsko napako, zato mu cena močno pade.« Za kubični meter zdrave smreke dobimo približno 75 evrov, medtem ko za lubadarko le kakšnih 40, kar je cena lesa za kurjavo. Ob močno znižani ceni lesa lubadarke je posledica tudi izguba pri prirastu lesa zaradi predčasnega poseka, na drugi strani pa skokovito narastejo stroški obnove, če je treba gozd umetno obnoviti. Od žledoloma februarja 2014 do danes je lubadar v slovenskih gozdovih povzročil za 100 milijonov evrov škode! Gozdarji in lastniki gozdov se seveda upravičeno bojijo, da se bo veliki uničevalni pohod nadaljeval. Klimatološke napovedi so namreč skrb vzbujajoče, poletja naj bi bila vse bolj vroča, zime vse milejše. Učinkoviti metodi zatiranja lubadarja sta pravočasna sečnja in uničenje podlubnikov pod lubjem lubadark.

Škropili ne bomo

Škropljenje dreves po gozdovih z insekticidi je strogo prepovedano: »Niti ne bi bilo smiselno škropiti velikih območij z letali, kot si to nekateri predstavljajo,« poudarja Kolškova. »Stvar ne bi bila učinkovita, saj bi hkrati pomorili tudi plenilce lubadarjev in druge žuželke in bi bila škoda lahko še večja. Z insekticidom lahko škropimo že posekana in zložena debla ob cestah in v skladiščih, vendar v gozdu le z dovoljenjem zavoda.«

Tako so lani uporabili insekticid Fastac Forst, skupaj okoli 150 litrov, ki učinkovito zatira lubadarja, da se ne širi. Druga, prav tako učinkovita možnost so insekticidne mreže, ki imajo med vlakna vgrajen insekticid, ki se počasi sprošča na površino mreže. »Posekano hlodovino prekrijemo z mrežo, ki učinkuje šest mesecev,« pojasni Kolškova. Če se bodo uresničile napovedi gozdarjev, da bomo letos poleg v žledu poškodovanega drevja (neposekanega je še 4,5 milijona kubičnih metrov žledolomnega lesa) morali posekati še dva milijona kubikov lubadark, potem se cena drv in preostalega še leto ali dve ne bo dvignila. Lesa bo vedno več, preveč, industrije ni. Kam bomo z njim?