Te dni, ko sta se zgodila dva napada medveda na človeka, so se spet razvnele take in drugačne razprave. Mediji in javnost na splošno se glede medvedov in njihovih navad obračajo samo na može z Zavoda za gozdove Slovenije, zlasti Marka Jonozoviča, vodjo oddelka za usmerjanje razvoja populacij prostoživečih divjih živali, morda na koga z biotehniške fakultete, ne pa tudi na Lovsko zvezo Slovenije (LZS), kaj šele na najbrž največjega poznavalca rjavih medvedov in njihovega življenja pri nas Blaža Kržeta. Prav on je Jonozoviču povedal, ga podučil in mu razložil marsikaj o življenjskih navadah našega rjavega medveda.
Podobnik imel posluh za medvedjo problematiko
No, roko na srce, pri LZS se za medvede in težave z njimi že dolgo ne zanimajo kaj posebno, vse skupaj in še marsikaj drugega v zvezi z divjadjo so naprtili državi oz. nekdanjemu ministrstvu za okolje in kmetijsko, ti dve pa Zavodu za gozdove Slovenije. Res pa je, da je leta 1990 nov lovski zakon LZS odvzel veliko pristojnosti in vpliva, ki ga je pridobila v več kot 100 letih zglednega delovanja in ob 22.000 članih zelene bratovščine. Menda je za problematiko v zvezi z medvedi in divjadjo ter vlogo lovcev imel še največ posluha nekdanji minister za okolje Janez Podobnik, mnogo manj njegov naslednik Karl Erjavec, nič pa zadnji minister pred zdajšnjo Janševo vlado Roko Žarnič. Kako bo z novim ministrom, pristojnim tudi za medvede, Francem Bogovičem, bomo še videli.
Boj za medveda v Bruslju
Blaž Krže, nekdanji predstojnik strokovnih služb LZS, sicer že nekaj let v pokoju, a še vedno podpredsednik mednarodne federacije zvez za lovstvo in varstvo divjadi v Evropski uniji FACE s sedežem v Bruslju, zadolžen za Slovenijo in še nekatere države srednje in jugovzhodne Evrope, v Bruslju bije boj za medveda. Zanimivo je, da ga Evropa pri tem podpira, Slovenija pa sodeluje s figo v žepu. Ni odveč povedati, da Krže na srečanjih FACE prihaja v stik s premožnimi in z vplivnimi možmi, ki so na čelu nacionalnih lovskih zvez, da v Bruslju lobira za evropska sredstva, ki bi jih Slovenija potrebovala za ureditev težav z medvedi. Te želi Evropa ohraniti in razširiti še v nekatere države EU. Krže pravi, da ga v Bruslju noben naš poslanec, z Jelkom Kacinom na čelu, ne podpira, prav tako ni s prstom mignil niti evropski komisar za okolje Janez Potočnik, čeprav je Kržetu obljubljal marsikaj.
Krže je lovec z velikim srcem, med jagri (lovci) velja za pravo legendo, je pa tudi avtor več strokovnih člankov in knjig o divjadi in lovu (mimogrede: LZS njegova literatura ne zanima več, zato rokopis za novo knjigo leži v predalu in čaka neke druge čase). Toda – kako značilno slovensko – tudi pri zdajšnjem vodstvu Lovske zveze Slovenije, ki jo vodi Srečko Felix Krope, sicer zaradi afere Šotor upokojeni policist, je Krže v nemilosti. Očitno se je Kropetu in njegovim, menda je vodenje LZS skoraj v celoti prevzel policijski lobi, zlasti zameril, ko je lani kandidiral za predsednika zveze, prav tako pa zaradi spora v zvezi z stanovanjem, ki ga je imel na Župančičevi v Ljubljani, v stari vili, sedežu LZS.
Zaprta lovska druščina
Seveda marsikateri član lovske druščine, vsaj tisti, ki vedo, za kaj gre, Kržeta podpira, a kaj, ko se njihova beseda ne sliši. Eden takih je Martin Udovič, prav tako pred leti vpliven funkcionar lovske zveze, ki ga jagrski lobi tudi ne spusti več zraven. Že pred leti pa so bili zatrti vsi poskusi, da bi na čelo lovske organizacije prišel ugledni prof. dr. Ernest Petrič.
Prek FACE naj bi Slovenija pri gradnji tako imenovane zelene infrastrukture dobila evropska sredstva. Gre za zelene mostove, prehode za divjad čez avtoceste, s čimer bi Slovenija razširila življenjski prostor našega rjavega medveda, omogočila njegov prehod v Italijo in Avstrijo in še kam ter s tem na najmanj boleč način poskrbela tako za medvede in njihov obstoj kot tudi olajšala probleme in strah lokalnega prebivalstva na Kočevskem, Dolenjskem in Notranjskem, ki mora s sicer simpatično, a včasih tudi smrtno nevarno živaljo sobivati. Po Kržetovem mnenju bi Slovenija potrebovala tri take prehode, enega pri Logatcu, enega med Ribnico in Kočevjem pri Jasnici in tretjega čez avtocesto Ljubljana–Zagreb na Medvedjeku, kjer so kosmatinci že mnoga desetletja, o čemer priča ime, prečkali prometno pot. Stroški gradnje enega prehoda so med 5 in 7 milijoni evrov, toda od tega bi EU plačala dve tretjini. Torej bi za šest milijonov rešili tako problem medvedov in njihovega preživetja kot tudi olajšali težave in strah ljudi, ki z njimi živijo v istem okolju.
Iz lovskega oprtnika: kaj je staremu Dimniku povedal kralj Aleksander
Zanimiva lovska zgodba, ki sega v našo polpreteklo zgodovino in poznejše obdobje osamosvajanja, je tista, ki jo je svojemu sinu, razvpitemu lobistu, tistemu, ki naj bi nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću posodil denar za nakup stanovanja, Božu Dimniku, pred mnogo leti pripovedoval oče Ciril, v Kraljevini Jugoslaviji direktor kraljevih lovišč oz. neke vrste lovski nadčuvaj, sicer pa po izobrazbi gozdarski inženir. Ciril Dimnik, ki ga imajo starejši lovci, tudi Blaž Krže, še vedno v zelo dobrem spominu, je bil menda – tako sin – tudi zelo dober prijatelj kralja Aleksandra Karađorđevića, tistega, ki so ga ubili ustaši v atentatu v Marseillu leta 1934. Oba sta bila lovca, toda ne taka kot nekateri zdaj, ki uživajo predvsem v streljanju, ne pa v naravi in ohranjanju divjih živali v njej. Kljub temu pa je bil Aleksander, ki je nekje slišal za obstoj gamsov albinov, obseden s tem, da mora ustreliti belega gamsa. Cirila Dimnika je večkrat vprašal o tem in končno je Dimnik starejši res zasledil enega takega v Kamniški Bistrici.
Lovska zgodba in osamosvojitev Slovenije
Zadevo je sporočil v Beograd, kralj se je pripeljal z avtomobilom in ob štirih zjutraj na Cirilovem hrbtu ustrelil tega gamsa. Sledilo je neizmerno zadovoljstvo, veselje se je nadaljevalo zvečer, ko sta bila nadčuvaj in kralj sama na večerji. Malo ali pa veliko čez rob sta ga popila in kralj, ki je sicer podpiral idejo Velike Srbije, državni centralizem in unitarizem, je dejal: »Veste, Dimnik, tale Slovenija ni za Jugoslavijo.« Lovsko zgodbo je Božo Dimnik ob osamosvajanju Slovenije velikokrat povedal, tudi Hansu Dietrichu Genscherju, takratnemu nemškemu zunanjemu ministru, enemu tistih vplivnih mož Evrope, ki so bili zelo na slovenski strani in so podpirali naše osamosvajanje.
Seveda je podobnih lovskih zgodb veliko, dejstvo je, da so se z lovom skovala mnoga prijateljstva in sklenili velike kupčije, posli in povezave, kar se tudi na najvišjih političnih ravneh dogaja še danes. No, zgoraj omenjeni Martin Udovič pri nas velikokrat organizira lov tudi za mogočne ruske oligarhe, ki se malone na skrivaj in daleč od oči javnosti z letali pripeljejo na Brnik in gredo z Martinom na jago.
