LJUBLJANA – Po življenju v Severni in Južni Ameriki, od 1979 do 1992, se je Marko Voljč vrnil v Slovenijo, kjer je od začetka 2004 delal za Novo Ljubljansko banko. Februarja 2004 se je začela njegova funkcija pri belgijski KBC, a ker je ta banka posle razširila še na vzhod, so Voljča imenovali na najvišje položaje na Madžarskem, Češkem, Poljskem in v Bolgariji.
Iz češkega trgovskega registra je mogoče razbrati tri domače naslove Marka Voljča v EU, ki je kratek čas veljal za morebitnega mandatarja za sestavo nove vlade, v Ljubljani, Bruslju in Ucclu. Prvi belgijski naslov na Louizalaan ali Avenue Louise je glavna prometnica prestolnice, med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni pa je bil tam sedež gestapa. Stavba, v kateri je Voljč živel v Bruslju, je razkošna stolpnica z dvanajstimi nadstropji, ki jo od ceste loči proga za tramvaj. V objektu je mogoče najeti opremljeno dvosobno stanovanje za 120 evrov na dan ali 2273 na mesec.
Voljčev slovenski naslov je bil v češki register vpisan 29. junija 2010 ob funkciji člana nadzornega sveta Československe obchodní banke, katere lastnik je Voljčev delodajalec, belgijski KBC. Ob podjetju PSOB Pojištovna, v katerem je član nadzornega sveta od 22. septembra 2010, je vpisan naslov v stanovanjski stavbi Residence Waldorf Astoria v Ucclu, ki administrativno pripada regiji belgijske prestolnice. Kljub urbanizaciji je Uccle obdržal številne zelene površine, zaradi česar je ta četrt danes stanovanjska cona premožnejšega sloja prebivalcev, med katerimi so številni pripadniki evropske birokracije z družinami. Ob vhodu v Voljčev belgijski dom je poudarjen napis Waldorf, kot je običaj tudi v razkošnih stolpnicah v Monaku. Stavba ima dve hiši številki, 161 in 163, stanovanja na tej lokaciji pa si ne more privoščiti nižji uradnik EU ali pripadnik srednjega belgijskega sloja. Residence Waldorf Astoria je nova stolpnica, z vseh strani obkrožena z zelenjem, stoji pa nasproti slovitega parka Montjoie. Voljč je tudi v Falls Churchu v ameriški Virginiji živel tik ob gozdu, v New Yorku pa je imel priložnost obiskovati Central Park. No, tudi belgijski park s stoletnimi drevesi, okrašen s številnimi umetniškimi skulpturami in ponoči vrhunsko osvetljen, mu je lahko omogočal kakovostni oddih po stresnih bančnih poslih. V neposredni bližini njegovega doma in parka so tudi razkošne vile, ki jih najemajo najvišji predstavniki organov EU, zato je tudi varnost v tem predelu Bruslja na najvišji ravni.
KBC je postala KBC Group, posle je razširila po srednji in vzhodni Evropi, na njenih sedežih po stari celini pa pogosto zasledimo ime Marka Voljča. Tako je predsednik nadzornega sveta v bolgarski Cibanki in član nadzornega sveta v poljski Kredytbanki. Članstvo v mogočni organizaciji trilaterala so mu poleg stikov iz sveta bančništva omogočila tudi poznanstva z vplivneži z vsega sveta. Na primer, član izvršnega odbora trilaterale je kot predstavnik evropskega odbora aktualni italijanski premier Mario Monti. Ustanovitelj organizacije je bančnik David Rockefeller. Ni skrivnost, da so člani trilaterale pogosto tarče aktivistov, prepričanih o teoriji zarote, po kateri svetu ne vladajo nacionalne vlade, temveč t. i. vlade v senci. Privrženci tega mišljenja tudi pripadnike trilaterale uvrščajo med zarotnike in člane tajnih organizacij, med katere spadajo tudi iluminati, vsem pa naj bi vladala skupina Bilderberg. Teoretiki, prepričani o zaroti, imajo tudi novega vodjo, Britanca Davida Icka, ki propagira prepričanje o nekakšnih hibridih med ljudmi in pošastmi, ki da tajno vladajo svetu. No, njegovi kritiki menijo, da s svojim početjem zgolj poneumlja ljudi, a kakor koli že, v središču vseh teorij zarote so po navadi bančniško-naftni lobiji kot najmočnejša sredstva velesil. Vsa ta prepričanja pa običajno zasenči dvom, kajti, le zakaj bi kdor koli iz vrst iluminatov, trilaterale ali Bilderberga, ki naj bi vodili svet, sploh hotel postati šef nacionalne vlade?! Zakaj bi torej Monti raje postal italijanski premier kakor predsednik kakšne vlade v senci in zakaj bi Voljč sploh tvegal in razmišljal o vodenju slovenske vlade?
Tudi analiza finančnega stanja Marka Voljča ni v skladu s to teorijo
Namreč, če je on, denimo, eden od nižje rangiranih vladarjev iz sence, kam se potem uvrščata Tomaž Lovše in Darko Horvat? Voljč je svojo ameriško nepremičnino 2004 prodal za 625.000 dolarjev, Lovše pa je vilo na Floridi kupil za 14 milijonov in Horvat na začetku 2010 vilo v St. Moritzu v imenu banke za 37 milijonov. Ali to torej pomeni, da poleg dejanskih voditeljev in tistih, ki naj bi bili vladarji v senci, obstaja še neka supermogočna tajna organizacija, za katero nihče ne ve, vanjo pa spadajo Lovše, Horvat in njima podobni bogatuni z vsega sveta? Kakor koli že, to, da bi bil mandatar iz vrst mednarodnega bančništva smiseln, potrjuje še en podatek. Namreč, za krinko bančnikov se menda skrivajo kreativni ljudje, ki imajo izkušnje z najzapletenejšimi finančnimi operacijami. Poenostavljeno, sanje vsakega bančnika – ali nočna mora iz drugega zornega kota – so neplačevanje visokega davka na dobiček od obresti oziroma odkritje učinkovitega modela, da se ta dobiček, pogosto tudi na meji zakonitega, spremeni v neko naložbo. Če Voljč ne bi imel izkušenj s takimi operacijami, gotovo ne bi bil igralec belgijske banke za vzhodna tržišča, na katerih je treba znati manevrirati med divjim kapitalizmom in nedodelanimi zakonodajnimi okviri. In še, če upoštevamo, da je Voljčev znanec iz trilaterale, premier Monti, uvedel obdavčitev vseh nepremičnin Italijanov v tujini in visoke kazni za prikrivanje teh podatkov, bi lahko Slovenija, če bi bil Voljč še v mandatarski igri, obogatila svoj proračun. Tudi aktualni predsednik slovenske smučarske zveze bi, če bi obdržal zgolj status davčnega monaškega begunca, občutno pripomogel k polnjenju državne blagajne.
Kdor koli že bo slovenski mandatar, se bo spopadel z zahtevno nalogo. Marko Voljč bi se v tem primeru odpovedal udobnemu naslanjaču bančnika z dobro plačanimi nadzorniškimi funkcijami in razkošju belgijskega Waldorfa v zameno za ljubljanski dom. No, morda bi se tudi razjasnilo, ali je v teorijah zarote trohica resnice, saj bi Voljč pokazal, ali je učinkoviteje voditi s položaja člana vlade v senci ali je za moč dejansko potrebna javna funkcija.
