IG – Desetnija lovcev iz Lovske družine (LD) Tomišelj naj bi pred dnevi korakala po območju naravnega rezervata Iški morost in streljala pernato divjad. Kot zatrjujejo na Društvu za opazovanje in proučevanj ptic Slovenije (DOPPS), se je tisti čas na območju naravnega rezervata med Črno vasjo in Tomišeljem sprehajalo in opazovalo ptice nekaj deset občanov, med njimi fotografi, sprehajalci s psi, opazovalci ptic in družine z otroki.
Ko jim je članica ptičarjev Katarina Denac z otroki stopila naproti in jih opozorila, da je lov v rezervatu po uredbi prepovedan, ji je lovovodja LD Tomišelj, tako Denačeva, rekel: »Dobro, da ste že poklicali policijo, prišel bo naš človek in vas vrgel iz rezervata.«
Lovci streljali sredi rezervata
V prijavi nezakonitega lova na Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje so ornitologi zapisali, da je v nedeljo, 20. oktobra, dopoldne nekaj lovcev z lovskim psom izvajalo lov na območju rezervata. Med drugim so zapisali: »Ob 10.35 je mladi ornitolog s teleskopom opazil prvega lovca, nato pa še tri. Bili so na travnikih južno od opazovalnice. Mladi član jih je fotografiral. Skupina lovcev je štirikrat ustrelila. Nato so streljali na raco mlakarico, ki je preletela rezervat.« Zaradi strelov so zapustili opazovalnico in šli nazaj po učni poti proti izhodu iz rezervata.
Družina z otroki pa je zapisala: »Z otroki smo se pripeljali na območje naravnega rezervata Iški morost okoli 10.40. Namenjeni smo bili na sprehod po krožni učni poti, ki je speljana po rezervatu. Že takoj ob prihodu smo na travnikih znotraj rezervata opazili pet razkropljenih lovcev in enega spuščenega lovskega psa (oval 3 na sliki 1). Pes je tekal znotraj zaraščajočega se območja (krog 4 na sliki 1), lovci pa so se po travniku pomikali v smeri S–SV. Ker smo bili namenjeni po krožni učni poti, ki je v isti smeri, v katero so bili namenjeni tudi lovci, in ker je z uredbo o krajinskem parku Ljubljansko barje lov na območju NRIM prepovedan, smo se odločili, da lovce na to opozorimo.« Skupaj z dvema sinovoma je odšla proti lovcem na rezervatu (puščica 5 na sliki 1), pri čemer je starejši lovec, ki naj bi opozarjal obiskovalce, ni poskušal ne ustaviti ne poklicati. »Ves čas smo hodili po povsem odprtem predelu, tako da smo bili jasno vidni, otroka sta bila stalno ob meni in se nista oddaljevala,« je še zapisala mati. Mladi ornitolog je ob tem zapisal, da so opazili žensko z otroki, ki je šla proti lovcem in se z njimi pogovarjala: »Ko so se lovci že napotili s travnika proti parkirišču, so še enkrat ustrelili.« Med čakanjem na policijo je na kraj dogodka prispel tudi starešina LD Tomišelj g. Lado Bradač in se z lovci dogovoril, da so lov nadaljevali zunaj rezervata na zahodni strani reke Iške, sam pa je počakal na prihod policije.
Rezervat po uredbi vlade
Naravni rezervat Iški morost je 65 hektarov veliko, pretežno travniško območje med Igom in Podpečjo ob reki Iški. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) je krovni predpis, ki v Sloveniji ureja lovstvo in v 10. členu določa, katere so lovne in katere nelovne površine. Na DOPPS pojasnjujejo, da zakon v 44. členu izrecno določa, da je prepovedano loviti divjad na površinah, ki so izločene z lovne površine lovišča. Rezervat Iški morost naj bi bil po uredbi o krajinskem parku Ljubljansko barje iz leta 2008, ki ga upravljajo ptičarji, izločen z lovnega območja.
Lovci bi lovili
Za lovce pa prepoved lova znotraj rezervata ni samoumevna. Podpredsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač pojasnjuje: »Problem je v sprejemu uredbe o krajinskem parku, k bi v nasprotju z zakonom o divjadi in lovstvu. Za območje, ki ga je DOPSS poimenoval Iški morost, je ministrstvo za kmetijstvo podelilo koncesijo za upravljanje lovišča, vključno s tem območjem. Ministrstvo namreč za celotno območje zahteva izvajanje načrtovanega odstrela, kar pa se lahko zagotovi le z lovom. Podobno je bilo ugotovljeno že leta 2011, ko je DOPSS podal prijavo inšpekciji, ta pa je lahko le ugotovila zatečeno stanje.« In nadaljuje: »LD Tomišelj pričakuje, da bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje v konkretnem primeru krajinskega parka znalo uskladiti predpise in zagotoviti upoštevanje strokovnih argumentov, ki nimajo nobene podlage za prepoved lova na Ljubljanskem barju.« Na vprašanje, kdaj občani motimo lov, nam je Bradač odgovoril: »Vstop mimo lovca na območje, kjer se izvaja lov, zagotovo pomeni oviranje ali motnjo. V zakonu o divjadi in lovstvu je določeno, kaj je lov ter tudi v katerih primerih se lov izvaja kot javna naloga. Skratka, gre za opravljanje z zakonom predpisane dejavnosti... V preteklem letu smo prejeli odločbo lovskega inšpektorja, da moramo stoodstotno realizirati odlov sive vrane, sicer bomo kaznovani s plačilom 4200 evrov. Izvajamo lov v skladu z načrtom odvzema divjadi za leto 2013. Lovska družina ima tehten argument, da zaradi tovrstnega oviranja ne more izpolniti načrta odstrela.«
Nepotreben konflikt in Hemran proti Nemčiji
Glede na predstavljeno zgodbo obeh vpletenih se zdi, da so lovci minulo nedeljo zašli v nepotreben konflikt s ptičarji, saj ti pozivajo kmetijski inšpektorat, naj proti lovcem poda kazensko ovadbo, poleg tega jim očitajo ogrožanje varnosti. Katarina Denac: »Lovci so z lovom v naravnem rezervatu ogrožali varnost treh mladih ornitologov in dveh mlajših sprehajalcev s psom na vrvici, saj so bili vsi ti v času streljanja na območju rezervata. Lovci za njihovo prisotnost v rezervatu niso vedeli. Ob vstopu mladih ornitologov v rezervat ni bilo nikogar, ki bi jih opozoril, da tam poteka lov. Z opazovalnice so se umaknili zaradi občutka ogroženosti, ko so zaslišali strele.« Ali so lovci morebiti res ogrozili varnost obiskovalcev, bo proučila policija. Toda če je bilo tako, zakaj ptičarji ne vložijo kazenske ovadbe proti lovcem?
Zakaj prek kmetijskega ministrstva?
Lovci v Sloveniji sicer opravljajo izjemno pomembno funkcijo regulacije staleža divjadi, toda člani lovskih družin so v povprečju stari več kot 50 let, v nekaterih družinah zaradi pomanjkanja članov ne dosegajo niti predpisanega odstrela. Hkrati zasebni lastniki gozdov že leta poskušajo pridobiti zakonsko pravico za ustanovitev zasebnih lovišč in drugačno, zasebno organizacijo lovcev v Sloveniji. Če se bo to zgodilo, bodo lovci izgubili današnjo regulativno vlogo in imeli bomo hude težave. Na tem področju namreč nimamo nobene tradicije, poleg tega ima več kot 60 odstotkov lastnikov gozdov v lasti manj kot 2 hektarja gozda. Konflikt v Iškem morostu priliva olja na ogenj.
Grozil z ovadbo in razbitjem fotoaparata?
Članica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Katarina Denac: »G. Bradač nam je vsem skupaj tudi zagrozil, da nas bo ovadil zaradi onemogočanja izvajanje koncesijske pogodbe, po kateri morajo letno odstreliti 60–70 vran v svojem lovišču. Lovišče je seveda bistveno večje kot naravni rezervat. S tem nam je grozil, preden je prišla policija, potem pa je to ponovil še v prisotnosti policije. Ko je iz rezervata 20–30 minut za prvo skupino lovcev prišla še druga skupina (5 lovcev, 2 spuščena lovska psa), jih je eden od mladih ornitologov slikal – ko so se mu približali, so ga opozorili, da ne sme slikati, ker da mu tega niso dovolili, ampak da mu pa lahko oni razbijejo fotoaparat, če jih bo fotografiral.«
